znanost-zgodba 12.7.2019 8:00

Zwitter: Vsaka nacija, ki da kaj nase, goji tudi astrofiziko

pripravil Blaž Mohorčič

Ljubljana, 12. julija - Vsaka nacija na tem svetu, ki da kaj nase, goji tudi astrofiziko, je v pogovoru pred 50. obletnico pristanka prvega človeka na Luni za STA dejal profesor astronomije z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko Tomaž Zwitter. Eden od razlogov je ta, da je raziskovanje vesolja preprosto zanimivo, drugi pa da je "v igri ogromno tehnologije".

Ljubljana.
Astronom in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Tomaž Zwitter.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Poleg tega si ljudje že od nekdaj postavljajo vprašanja o vesolju, med drugim o iskanju planetov okoli drugih zvezd in razvoju vesolja kot celoti. "V zadnjem desetletju smo prvič v položaju, ko lahko znanost da odgovor na nekatera od teh vprašanj. Prišli smo onkraj legend in verovanja do preverljivih izjav. To je po mojem mnenju zelo pomembno. Ni vse v neki uporabnosti, denarju, gre za zvedavost in za uspehe, ki vam lahko nekaj povedo tudi, recimo temu, na kulturnem področju," je dejal.

Pri tem je izpostavil, da je v astronomiji treba "zelo zelo močno poudariti" sodelovanje. "Mogoče je kdo marsikaj dojemal kot tekmo. To je tekma z zelo športnimi pravili in obnašanjem. Tukaj ni nobenih spotikanj in podobno," je dejal. Velikokrat je problem, ki ga je treba rešiti, tako težaven, tvegan, da ga ne more rešiti posameznik. Dejstvo je, da je treba sodelovati in sodeluje se po celem svetu, je povedal.

Sodelovanje, tudi med Rusijo in ZDA, je potekalo tudi v časih najhujše hladne vojne. Politiki se kregajo med sabo, v znanosti pa se ne krega, ampak se sodeluje, je dodal profesor astronomije. Deljenje podatkov in rezultatov je tudi danes zelo preprosto.

"Tako tudi dejstvo, da prihajamo iz Slovenije, ne pomeni, da smo v kaj drugačnem položaju. Če znamo kaj koristnega narediti, smo vključeni v neko mednarodno zgodbo. In smo vključeni," je pojasnil.

"Sodelujemo pri mnogih pregledih neba, v velikih mednarodnih kolaboracijah. Praviloma smo močni pri interpretacijah podatkov. Obdelujejo se tudi pri nas na fakulteti," je povedal.

Poudaril je, da mednarodni kolegi pogosto pohvalijo tudi slovenske študente. Ti se po njegovih besedah naučijo precej uporabnih stvari, kar je skupno vsem institucijam, kjer je mogoče študirati fiziko. "V Sloveniji smo lahko kar ponosni, predvsem na kakovost izobraževalnega sistema," je poudaril.

Raziskovanje vesolja se sicer lahko razdeli na tri področja. Prvo je naše Osončje, po katerem je predvsem v zadnjih letih, deloma pa tudi v zadnjih desetih oziroma 20 letih, precej enostavno potovati. Avtomatske sonde so po Zwittrovih besedah ogromno naredile in z njihovo pomočjo so znanstveniki o različnih lunah in planetih dobili bistveno več informacij, kot jih je bilo kadarkoli mogoče dobiti z Zemlje.

Naslednje pomembno področje je širši dom v naši galaksiji. Gre za milijarde zvezd, ki jih je mogoče danes zelo dobro opazovati, spremljati njihovo gibanje, razvoj in tudi kemično sestavo. Pri tem je Zwitter izpostavil dejstvo, da imajo tudi druge zvezde in ne samo naše Sonce planete. Večina zvezd ima kakšen planet. In Zemlji podobni planeti so precej pogosti. "Vsaka druga, tretja pikica na nebu ima kakšen planet podobne velikosti, kot je Zemlja," je ponazoril.

Zadnje široko področje, ki je v zadnjih letih precej napredovalo, pa je sam razvoj vesolja. Nekatere osnovne stvari, koliko je staro, tudi dokaj natančno iz česa je, so nam zdaj jasne, medtem ko je bilo to še 20 ali 30 let nazaj precej bolj v oblakih.

Skupna stvar pri raziskovanju vesolja je, da imajo znanstveniki v današnjih časih pogosto opravka z velikimi količinami meritev in podatkov. Pri obdelovanju, razumevanju, interpretaciji teh podatkov so po Zwittrovih besedah v zadnjih 20 letih izjemno napredovali, pri čemer uporabljajo skokoviti napredek moči računalnikov.

"Zanimivo je, da ima nekaj, kar je izrazito temeljna znanost, kot je astrofizika, izjemen odmev v povsem uporabnih stvareh, kot je globoko učenje. To pa je uporabno tudi za zbiranje podatkov na tržnem, bančnem ali zavarovalniškem področju," je za STA še poudaril profesor astronomije na fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani.