Nagrajeni dijaški podjetniški projekt z novimi uspehi

Zdaj že bivši dijaki Luka Oblak, Luka Rogelj, Luka Čelik in David Košnik, stari okoli 20 let, so v projekt vstopili z idejo, da bi izdelovali unikatne in inovativne ročno izdelane izdelke iz lesa, ki bi jih na koncu tudi prodali. Sprva so sicer imeli v mislih običajne lončke za rože, a so kmalu prišli na idejo o lebdečih lončkih.

Ekipa je izdelke lani predstavila tudi na državnem tekmovanju dijaških podjetij, kjer so v skupni razvrstitvi osvojili prvo mesto in prejeli naziv slovensko dijaško podjetje leta 2018. Poleg absolutnega prvega mesta so osvojili še prvo mesto v kategoriji najbolj inovativnih izdelkov oziroma storitev, naziv najboljšega podjetja po izboru mentorjev, naziv najbolje prodajanega izdelka, prvo mesto pri ocenjevanju stojnic in tretje mesto med oddanimi poročili. Dobili so tudi priložnost, da zastopajo Slovenijo na evropskem tekmovanju v Beogradu.

Kot je za STA povedal Oblak, so bili pri prodaji "Teglcev" zelo uspešni, pridobljeni denar pa so vložili v nadaljnji razvoj. Tako so izdelali še prototip lebdeče sklede, nedavno pa so predstavili še njeno večjo različico in lebdeči krožnik.

Prav slednji je pritegnil največ pozornosti. Izdelali so ga za ustvarjalce ene od oddaj na slovenski komercialni televizijski postaji, ki so ga izbrali za rekvizit v zaključni oddaji. Četverica zdaj za krožnik zbira prednaročila, in sicer prek nove spletne trgovine, ki so jo izdelali sami.

Sami so opravili tudi ostale naloge. Ekipa ima med drugim znanje in izkušnje s področja marketinga, poleg tega pa se ukvarjajo tudi s fotografiranjem in oblikovanjem fotografij ter s snemanjem in montažo video vsebin. Sami so oblikovali tudi spletno stran.

Trenutno poslujejo prek mizarskega podjetja Košnikovega očeta. Z razvojem, proizvodnjo in prodajo nameravajo nadaljevati tudi v bodoče. Naslednji cilj je prodaja v tujino, za začetek v evropske države.

Ves les za proizvodnjo četverica dobi pri lokalnih kmetih. Kot je poudaril Čelik, se jim to zdi ključno, saj ima slovenski les velik potencial, ki se ga po njegovem mnenju premalo zavedamo. "Preveč slovenskega lesa konča v tujini. V Sloveniji bi moralo biti več žag, les pa bi morali doma predelati do končnih izdelkov in mu tako zvišati dodano vrednost," je prepričan.

Izpostavlja tudi problematiko slabega izkoriščanja najboljšega lesa. "Pomembno je, da delamo tudi manjše končne izdelke, ne pa da ves les konča v pohištvu. Tudi mizarji bi morali več delati z masivnim lesom in ne toliko z ivernimi ploščami," je še dodal.