22.6.2019 10:08

Raziskava: Odnos do rjavega medveda v zadnjih letih bolj odklonilen

Ljubljana, 22. junija - Škoda, ki jo medved povzroča v kmetijstvu, je po mnenju dobrih 36 odstotkov Slovencev nesprejemljiva, s čimer se je delež tako mislečih od leta 2015 do letos povečal za pet odstotnih točk, kaže raziskava ljubljanske biotehniške fakultete. Zvišal se je tudi odstotek tistih, ki menijo, da je medvedov v Sloveniji preveč. Odstrel večinoma podpirajo.

Ljubljana. Rjavi medved. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Rjavi medved.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Da je medvedov v Sloveniji preveč, je letos menilo 39,4 odstotka vprašanih, leta 2015 pa 31,3 odstotka. Delež ljudi, ki menijo, da je škoda, ki jo medved povzroča v kmetijstvu, nesprejemljiva, se je povečal z 31,4 na 36,4 odstotka, so sporočili iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Večinoma se prebivalci Slovenije tako ne strinjajo s povečanjem števila medvedov. Odklonilno mnenje glede povečanja populacije je letos izrazilo 54,6 odstotka vprašanih, leta 2015 pa 49 odstotkov. "To je še posebej izraženo na območju Dinaridov, kjer je medved prisoten v večjem številu in gostoti," so pojasnili raziskovalci.

Odstrel medveda kot metodo za regulacijo številčnosti podpira 66 odstotkov Slovencev, ki živijo na območju medveda. Pri tem ni večje razlike med mnenjem prebivalcev iz območja Dinaridov ali Alp.

Strah pred medvedom je po navedbah raziskovalcev pomemben dejavnik, ki sooblikuje odnos družbe do te vrste in tako vpliva na družbeno nosilno zmogljivost. Rezultati odgovorov na trditev "strah me je iti v gozd na območju medveda" se med letoma 2015 in 2019 sicer niso bistveno spremenili. Približno polovica anketirancev se strinja, da jih je strah iti v gozd na območju medveda, približno tretjina anketirancev pa tega strahu ne občuti.

Glede na rezultate anketne raziskave na biotehniški fakulteti sklepajo, da je se je tako imenovana družbena nosilna zmogljivost za rjavega medveda v času trajanja projekta nekoliko poslabšala, kar so tudi pričakovali, saj je v tem času prišlo do znatnega porasta števila medvedov.

Pozitiven odnos javnosti do medveda je po besedah raziskovalcev pomemben za ohranjanje te vrste v kulturni krajini sodobne Evrope. "Negativna stališča javnosti lahko ogrozijo dolgoročno varstvo te vrste, saj dajejo odločevalci v primerih, ko prevladuje negativen odnos, prednost politikam, ki so ohranjanju manj naklonjene," so poudarili.

Dodali so, da lahko s pomočjo javnomnenjskih raziskav izboljšamo razumevanje družbene nosilne zmogljivosti za posamezno vrsto. Za razliko od biološke nosilne zmogljivosti, ki pove, koliko osebkov lahko določeno okolje v trenutnih naravnih razmerah prenese, družbena nosilna zmogljivost pove, koliko medvedov ljudje v svojem okolju še tolerirajo. "Običajno je v kulturni krajini slednja nižja," so še zapisali na fakulteti.

Raziskavi, tako leta 2015 kot letos, so opravili v okviru projekta celovitega upravljanja in varstva rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah Life dinalp bear.

Analizo odnosa so izvedli s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki so ga naključno izbranim prebivalcem Slovenije poslali po pošti. Pri tem so projektno območje v Sloveniji razdelili na osrednje območje (Dinaridi), kjer je medved stalno prisoten, in na območje širjenja (Alpe), kjer se medved zaenkrat pojavlja le občasno oz. tam ni zabeležene stalne reprodukcije. Anketo so opravili v naseljih z manj kot 10.000 prebivalci, da bi zbrali stališča ljudi, ki dejansko "živijo z medvedom".