Ljubljana, 10. junija - Odločitev Bruslja, da bo superračunalniško infrastrukturo EuroHPC gostil tudi superračunalniški center v Mariboru, po mnenju udeležencev današnjega simpozija Sloveniji prinaša številne priložnosti. Kot so dejali, se superračunalnike prepogosto zmotno obravnava kot nekaj, kar z vsakodnevnim življenjem ni povezano.

"Če to za Slovenijo ni velik dosežek, potem se sprašujem, kaj je," je ob odprtju simpozija, v sklopu katerega so v prostorih Hiše EU uradno razglasili slovensko sodelovanje v vseevropski superračunalniški povezavi, dejal minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.

Po njegovih besedah gre za pomemben doprinos k možnostim za razvoj države. "Takšni projekti so tudi izjemen način, da pokažemo ostalemu svetu, kako napredna je Evropa in kakšne razvojne potenciale še ima," je dodal.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je poudaril, da visokozmogljivo računalništvo pogosto napačno razumemo kot nekaj, kar ni povezano z vsakodnevnim življenjem. "90 odstotkov uporabe superračunalniških tehnologij je za gospodarske namene," je dejal.

Kot primer je navedel razvoj avtomobilske industrije, kjer je pred desetimi leti trajalo več kot pet let, da je avtomobil prišel od prototipa do končnega izdelka. S superračunalniki se je to obdobje skrajšalo za dve leti. "Lahko si mislite, kaj to finančno pomeni za avtomobilsko industrijo," je eno od prednosti navedel Stančič.

To, da bo center v vzhodni kohezijski regiji, je po njegovih besedah dodatna priložnost. "Izziv za vse pa je, kako o tem centru razmišljati evropsko," je še dodal.

Udeležence simpozija je nagovoril tudi namestnik generalnega direktorja na generalnem direktoratu za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo Khalil Rouhana, ki je izrazil zadovoljstvo, da se Slovenija "pridružuje vodilni ekipi".

Področij uporabe superračunalnikov je vsak dan več in izkušnje dokazujejo, kako pomembna je ta tehnologija. "Ne smemo priti v situacijo, ko zaostajamo za drugimi v razvojnem smislu. Zato so takšni projekti, ki omogočajo razvojni preboj, še toliko pomembnejši," je poudaril.

Velik pomen pridobitve sta izpostavila tudi direktor mariborskega Instituta informacijskih znanosti IZUM Aleš Bošnjak in direktor Arnesa Marko Bonač. Kot je poudaril Bošnjak, projekt prinaša multiplikativne učinke, saj bodo lahko znanstvene institucije znatno povečale obseg in kakovost raziskovalnih projektov. Bonač pa je izpostavil, da bo superračunalniški center v veliko pomoč ne le raziskovalcem in industriji, temveč tudi javnemu sektorju.

Superračunalniški centri bodo poleg Maribora nastajali še v Bolgariji (Sofija), na Češkem (Ostrava), Finskem (Kajaani), v Italiji (Bologna), Luksemburgu (Bissen), na Portugalskem (Minho) in v Španiji (Barcelona).

Omenjeni centri bodo podpirali evropsko raziskovalno sfero in industrijo pri razvoju novih znanj in aplikacij na področjih, kot so med drugim medicina, napredni materiali in boj proti podnebnim spremembam.

Slovenija v sklopu projekta HPC RIVR v Mariboru že postavlja vrhunski center za superračunalniške obdelave velikih podatkov, ki povezuje raziskovalce in razvojne centre. Center bo omogočal orodja, ki se jih potrebuje v dobi velikega podatkovja in obdelave podatkov, strojnega odločanja in skrbi za digitalno varnost.

Slovenski superračunalnik VEGA, ki bo ime dobil po matematiku Juriju Vegi, bo imel okoli pet petaflopov računske moči, kar pomeni, da bi bil v tem trenutku na svetovni lestvici najzmogljivejših superračunalnikov umeščen okoli 35. mesta. Vseh osem evropskih superračunalnikov bo skupaj sicer imelo okoli 500 petaflopov računske moči. Največji trije bodo med petimi najzmogljivejšimi superračunalniki na svetu.

Evropsko skupno podjetje za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC je bilo ustanovljeno z namenom, da bi Evropska unija do konca leta 2020 razvila superračunalniško strukturo svetovnega kova.