Ljubljana, 10. junija - Sodelujoči na današnji okrogli mizi, ki jo je pripravil Zavod za oskrbo na domu Ljubljana skupaj s fakulteto za socialno delo v Ljubljani, so med drugim pozvali k razvoju oskrbe na domu. Starejših, ki potrebujejo različne oblike pomoči, je vse več in odzivi na staranje prebivalstva na terenu morajo biti učinkoviti, so izpostavili.

Pri razpravah o dolgotrajni oskrbi je treba govoriti tudi o deinstitucionalizaciji, je pozval Vito Flaker s fakultete za socialno delo. Domovi za starejše po njegovih besedah nimajo nič takšnega, česar starostnik ne bi mogel dobiti tudi doma. V okviru oskrbe na domu je zdaj na voljo že veliko storitev, ki pa jih je treba še razvijati, je poudaril na okrogli mizi z naslovom Potrebe starejših ljudi na domu - povezovanje storitev socialnega in zdravstvenega varstva.

Ljudje potrebujejo daljše obiske, pa tudi vrste pomoči, ki jih denimo ljubljanski zavod za oskrbo na domu ne nudi, je dejala pomočnica direktorice zavoda Laura Perko. V zavodu pogrešajo večjo koordinacijo med posameznimi izvajalci pomoči. Sistem bi moral biti oblikovan tako, da posamezniku oblikujejo odgovore na njegove potrebe na eni sami točki, je menila.

Sicer pa ugotavlja, da se bo moral poklic socialne oskrbovalke razširiti tudi z drugimi znanji, ne le z znanjem s področja zdravstva in sociale. Poklic se mora po njenem pozivu tudi prevrednotiti, kajti "vsi bomo nekoč potrebovali takšno pomoč", je opomnila.

Uporabnikov pomoči na domu je bilo konec leta 2017 7731, v vsem letu 2017 pa 11.783, je povedala Nadja Kovač z Inštituta RS za socialno varstvo, ki je predstavila analizo izvajanja pomoči v letu 2017. Še najmanj 600 uporabnikov bi potrebovalo večji obseg storitve, potencialnih uporabnikov pa je bilo še vsaj 500, je dejala. Razlogov, zakaj se ti niso vključili, je več, med njimi tudi sramovanje pred prejemanjem tovrstne pomoči, je omenila.

Socialno oskrbo na domu, kjer nenehno primanjkuje delovne sile, lahko zelo dobro opravljajo tudi moški, je opozorila Zdenka Šadl s fakultete za družbene vede v Ljubljani. Poklic, ki so ga leta 2016 le v treh odstotkih opravljali moški, je treba po njenem prepričanju defeminizirati. To je mogoče doseči tudi z ustrezno promocijo, je spomnila.

S starejšo osebo, ki živi doma, je tesno povezana tudi patronažna medicinska sestra, je opozorila Marija Milavec Kapun z zdravstvene fakultete v Ljubljani. Po podatkih za leto 2017, ki jih je navedla, je bila velika večina obiskov patronažne sestre kurativnih, le približno 15 odstotkov preventivnih. V okviru dolgotrajne oskrbe si je treba po njenem opozorilu prizadevati tudi za izboljšanje posameznikovega zdravstvenega stanja, ne pa se sprijazniti s stališčem, da starostnik samo nazaduje. Pri izboljšanju njegovega stanja imajo po njenem opozorilu lahko veliko vlogo različni profili, denimo fizioterapevti.