Turizem 8.6.2019 12:41

Prvi slovenski turistični rudnik Antonijev rov obeležuje 25 let

Idrija, 8. junija - Na prostoru pred Jaškom Frančiške v Idriji bo nocoj slavnostni koncert ob 25-letnici delovanja Antonijevega rova, prvega in zato najstarejšega turističnega rudnika na Slovenskem, ki je del dediščine živega srebra v Idriji, vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. V Antonijevem rovu sicer to poletje pričakujejo polmilijontega obiskovalca.

Idrija, rudnik Antonijev rov.
Prvi slovenski turistični rudnik Antonijev rov obeležuje 25 let.
Foto: Primorski val/STA

Idrija, rudnik Antonijev rov.
Prvi slovenski turistični rudnik Antonijev rov obeležuje 25 let.
Foto: Primorski val/STA

Na koncertnem večeru, ki ga bodo sooblikovali Godbeno društvo rudarjev Idrija, najstarejša tovrstna godba v Sloveniji in ena najstarejših v Evropi, pevka Neisha ter Idrijski oktet z Rudarsko himno, bodo predstavili tudi publikacijo o Antonijevem rovu ter prikazali dokumentarni film s pričevanji ljudi, ki so sodelovali pri nastanku turističnega rudnika, in kratek predstavitveni film o Antonijevem rovu.

Turistični rudnik Antonijev rov je pravzaprav sad prizadevanj, da podzemni svet Idrije, ki so ga v obliki 700 kilometrskega sistema rovov pol tisočletja ustvarjali idrijski rudarji, ter s tem povezana zgodovinska in tehniška dediščina po zaprtju rudnika ne bi bili izgubljeni. Idrijski rudarski strokovnjaki in rudarji so s sodelavci ohranili in za obisk uredili Antonijev rov, ki so ga rudarji začeli kopati leta 1500 in vodi v najstarejši del idrijskega rudnika.

Skozi rov, ki so ga generacije idrijskih rudarjev skoraj 500 let uporabljale za vstop in izstop iz jame in je eden najstarejših ohranjenih vhodov v rudnik v Evropi, od leta 1994 vstopajo obiskovalci. "Vsa leta si prizadevamo, da ohranjamo ta najstarejši del rudnika čimbolj avtentičen, z vsemi rudar elementi, podporjem, poligonsko in pravokotno tesarbo, z vsemi jaški, izsipniki, da obiskovalec spozna rudnik, kot je nekdaj bil. Vnesli pa smo razsvetljavo ter s pomočjo glinenih lutk in različnih predmetov, orodij prikazali delo v rudniku skozi stoletja," je pojasnila Martina Peljhan, geologinja Centra za upravljanje z dediščino živega srebra, pod okrilje katerega sodi tudi Antonijev rov.

Pred spustom v rov si obiskovalci ogledajo tudi podzemno kapelo sv. Trojice iz sredine 18. stoletja, kjer so se rudarji rudarskima zavetnikoma sv. Barbari in sv. Ahaciju z molitvijo priporočali za srečno vrnitev iz rudnika. Nekje globoko v rovih zaslišijo tudi jamskega škrata Perkmandlca, ki je po legendi pomagal ali pa ponagajal rudarjem pri iskanju rude.

V Antonijevem rovu pa zadnje tedne še bolj natančno kot sicer preštevajo obiskovalce, saj naj bi še to poletje v idrijski turistični rudnik vstopil polmilijonti obiskovalec v 25 letih, kar je odprt za turistični obisk.

"Glede na obisk, ki ga beležimo dnevno, pričakujemo, da bo polmilijonti obiskovalec stopil v Antonijev rov še to poletje, nekje julija ali avgusta, in pripravljamo mu prav posebno presenečenje, " je pojasnil vodja Antonijevega rova Davor Vodopija.