Krepitev sodelovanja med agroživilsko verigo in turističnim sektorjem

Memorandum o sodelovanju, ki je prvi primer strateškega povezovanja kmetijsko-živilskega in turističnih sektorjev, sta podpisali strateški razvojno-inovacijski partnerstvi na področju trajnostne predelave hrane (SRIP Hrana) in na področju turizma (SRIP Turizem).

Kot je izpostavil predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in nosilec SRIP Hrana Janez Rebec, memorandum njihovi panogi prinaša pomemben razvojni, inovacijski in tržni potencial. Prepričan je, da unikatna slovenska identiteta lahko predstavlja konkurenčno prednost tudi kmetijski in živilski panogi.

Kot je povedala direktorica Turistično gostinske zbornice Slovenije in koordinatorka SRIP Turizem Klavdija Perger, si želijo, da Slovenija postane prepoznana destinacija z visoko kakovostno, avtentično ponudbo hrane in vina, visoko zastavljene cilje pa je lažje doseči ob sodelovanju panog kmetijstva in turizma, ki postajata vse bolj prepleteni ter s tem dobivata potencial za trajnostno rast.

Memorandum so podpisali v okviru današnjega 19. Vrha kmetijskih in živilskih podjetij, ki ga je na Bledu pripravila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije in je bil tokrat pod naslovom Slovenija, zelena miza Evrope, osredotočen na povezovanje hrane in turizma.

Direktorica zbornice Tatjana Zagorc je pojasnila, da sta hrana in turizem neločljivo povezana, saj je hrana sestavni del identitete turistične destinacije. Izpostavila je veliko priložnosti, da slovenski kmetijski pridelki in živila postanejo del gostinske turistične ponudbe ter da pridelovalci in predelovalci hrane postanejo del kulinaričnega turizma, promocije Slovenije in aktivni člen pri nazivu Evropska regija gastronomije 2021.

Velik delež turistov, še zlasti mlajših, se za izbor destinacije odloča prav na podlagi lokalne ponudbe hrane in pijače. Med izdelki, ki jih novodobni turisti kupujejo za darila, pa so zastopana lokalna živila in pijače. Ključnega pomena je tudi redna in zadostna oskrba hotelov, restavracij in gostiln s kakovostnimi domačimi pridelki in živili.

Potrebo po večji povezanosti med pridelavo in predelavo hrane ter umeščanjem v turistično gastronomsko ponudbo je izpostavila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Kot je pojasnila, so zato letos ustanovili skupno posvetovalno telo, potreben pa je razmislek o organiziranju sodelovanja. Prav tako je nujno strateške načrte in takojšnje aktivnosti usmeriti v trajnejše in učinkovitejše sodelovanje.

Ministrica je poleg tega spregovorila o izzivih prihodnjega razvoja kmetijstva, prehranske industrije in podeželja. Spomnila je na prihajajočo novo finančno perspektivo in načrtovano zmanjšanje sredstev za neposredno financiranje in programe razvoja podeželja. Slovenija ob podpori večine ostalih članic temu nasprotuje in ministrica iz Bruslja že dobiva obetavne namige, da bo znižanje manjše od načrtovanega in da bodo sredstva uspeli vsaj približno ohraniti na sedanji ravni.

Omenila je tudi reformo skupne kmetijske politike, po kateri naj bi države EU v večji meri same kreirale svojo kmetijsko politiko. Kot je poudarila Pivčeva, bo potreben premišljen pristop k njenemu oblikovanju. Prepričana je, da je slovensko kmetijstvo lahko konkurenčno le ob usmeritvi v večjo dodano vrednost ob hkratni okoljski vzdržnosti. Ob tem pa je potrebna tudi konkurenčna živilsko predelovalna industrija.