Po raziskavi zavoda za šolstvo stres v slovenski šoli prisoten, a ga ni preveč

V raziskavi je sodelovalo 8316 učencev iz 269 osnovnih šol, od tega 4293 učencev šestih razredov in 3798 učencev osmih razredov, za 225 učencev pa podatka o razredu, ki ga obiskujejo, ni. Na zavodu so pri tem predvsem raziskovali, kje učenci po lastnih navedbah doživljajo največji stres, koliko so izpostavljeni stresnim dogodkom ter kakšne so razlike med tistimi, ki menijo, da so pod stresom, in tistimi, ki menijo, da niso.

Po besedah Tanje Rupnik Vec z zavoda za šolstvo rezultati kažejo, da učenci v povprečju šolo doživljajo manj stresno, kot bi pričakovali. Na lestvici od 15 do 75 je namreč njihovo doživljanje stresa v povprečju doseglo 37,5 točke, pri čemer je bila srednja stopnja stresa določena pri 45 točkah. "S tem nam učenci sporočajo, da vse, kar je potencialno obremenjujoče, zanje ni tako veliko breme," je dejala.

Največji vir stresa po raziskavi za učence predstavljata ocenjevanje in veliko število predmetov na dan, medtem ko odnosi s sošolci in učitelji, pričakovanja staršev ter dejavnosti izven šole za učence ne predstavljajo pomembnega vira stresa, kaže raziskava.

Ocena stresa se po ugotovitvah iz raziskave sicer povečuje s starostjo, kar pomeni, da učenci osmih razredov v šoli čutijo večji stres od tistih iz šestih razredov. Slednje je po besedah Tanje Rupnik Vec tudi razumljivo glede na to, da "je v osmem razredu več vsebin in da se že bližajo zaključnim preizkusom, npr. nacionalnemu preverjanju znanja".

Po ugotovitvah iz raziskave so učenci stresu oziroma negativnim dogodkom najpogosteje izpostavljeni med poukom. Pri odnosih s sošolci in učitelji ter pri učenju stresu niso tako pogosto izpostavljeni, kar po besedah predstavnice zavoda za šolstvo kaže, da imamo "kar dobro šolo". Raziskava sicer tudi v tem delu kaže, da so dogodki, ki za učence pomenijo breme, bolj pogosti v osmem kot v šestem razredu.

V raziskavi so po besedah Branka Slivarja z zavoda za šolstvo tudi preverjali, kako sam stres vpliva na učence. Ugotovili so, da učenci znakov stresa v povprečju nimajo prav pogosto, izjema so utrujenost, nezmožnost koncentracije ter občutki napetosti, ki jih dve tretjini učencev doživlja precej ali zelo pogosto, je navedeno v rezultatih raziskave. Znaki stresa se tudi pogosteje pojavljajo v 8. razredu.

Fantje se na stres odzivajo predvsem z nekaterimi negativnimi vedenjskimi znaki, deklice pa v obliki negotovosti, napetostjo in s pomakanjem apetita, kar je po Slivarjevih besedah primerljivo z rezultati mednarodnih študij.

Za tiste, ki menijo, da so zelo obremenjeni, je po besedah predstavnika zavoda za šolstvo značilno, da imajo nižje ocene pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku, pogosteje imajo negativno mnenje o učiteljih in odnosih z učenci ter imajo nižja pričakovanja o tem, katero stopnjo izobrazbe želijo doseči. Pri njih se tudi pogosteje pojavljajo znaki stresa.

V raziskavi so preverjali še, kako učenci izrabijo svoj čas popoldne. Ugotovili so, da večina učencev za domače naloge porabi do pol ure, nekaj manj kot tretjina pa do ene ure. Slabi dve tretjini učencev se popoldne uči do ene ure na dan, izjema je učenje pred testi, ko se učijo dlje. Za mobilne naprave in računalnik nekaj manj kot 28 odstotkov učencev porabi do pol ure na dan, nekaj manj kot 30 odstotkov učencev zanje porabi do ene ure, nekaj manj kot 24 odstotkov pa eno do dve uri. Pri tem mobilne naprave in računalnik najpogosteje uporabljajo za poslušanje glasbe, družbena omrežja in igranje igric.

Raziskavo z naslovom Doživljanje in znaki stresa pri učenkah in učencih v 6. in 8. razredu osnovne šole je zavod za šolstvo zasnoval v dogovoru in sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal minister Jernej Pikalo, bodo njeni izsledki pomembna informacija pri prihodnjem načrtovanju šolskih politik, predvsem pri pripravi nove bele knjige kot ključnega strateškega dokumenta na tem področju. Priprava slednjega na ministrstvu namreč ravno poteka.

Po oceni direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja rezultati raziskave kažejo, da smo lahko "generalno s slovensko osnovno šolo zadovoljni".