Turizem 21.5.2019 13:15

Festival alpskega cvetja v Bohinju primer dobre prakse trajnostnega turizma

Bohinj, 21. maja - Festival alpskega cvetja, ki bo od 24. maja do 9. junija že trinajsto leto potekal v Bohinju, je odgovor na aktualna vprašanja v turizmu in družbi. Velja za primer dobre prakse ohranjanja narave dediščine in njenega vključevanja v turistično ponudbo ter sobivanja z lokalno skupnostjo, so z učinki festivala zadovoljni njegovi organizatorji.

Bohinj, Informacijsko središče Bohinjka.
Novinarska konferenca o 13. Mednarodnem festivalu alpskega cvetja.
Bohinjski župan Jože Sodja, direktor Turizma Bohinj Klemen Langus in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Bohinj, Informacijsko središče Bohinjka.
Novinarska konferenca o 13. Mednarodnem festivalu alpskega cvetja.
Predstavnica Triglavskega narodnega parka Majda Odar, bohinjski župan Jože Sodja in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Bohinj, Informacijsko središče Bohinjka.
Novinarska konferenca o 13. Mednarodnem festivalu alpskega cvetja.
Predstavnica Triglavskega narodnega parka Majda Odar, bohinjski župan Jože Sodja in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Kot je na današnji novinarski konferenci v Stari Fužini povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, festival naslavlja ključna vprašanja in odgovarja na izzive v slovenskem turizmu ter naravovarstvu. V svoji zasnovi namreč skriva naravovarstvene elemente ter jih spreminja v kakovostno petzvezdično doživetje.

Hkrati festival ponuja odgovore glede urejanja kulturne krajine, ki je povezana s kmetijstvom. "Mlade želimo spodbuditi, da bi se ukvarjali s kmetijstvom, in sicer na način, ki ne bi bil v škodo narave, kar so v Bohinju znali početi že zadnjih 3000 let," je povedal Langus.

V zadnjem času je kmetijstvo v Bohinju doživelo velik upad, vendar se male kmetije sedaj počasi vračajo, je pojasnil bohinjski župan Jože Sodja in dodal, da si želijo, da bi te manjše kmetije ponovno začele uporabljati polja in njive, ki se sedaj zaraščajo, ter bi s pridelki oskrbovale hotele.

O tem se dogovarjajo s kmeti, navezati pa se nameravajo tudi na evropske projekte. Občina tudi sicer pomaga kmetom z različnimi subvencijami, na primer za sušenje krme, ki so je že dobro uveljavila, tako Bohinj krasijo tudi nekateri kozolci, polni sena.

Brez sodelovanja kmetov tudi festivala alpskega cvetja ne bi bilo. Kmetje namreč poskrbijo, da se določeni travniki kosijo pozneje in se ne gnojijo z umetnimi gnojili, zato da na njih uspeva in se ohranja samoniklo cvetje, po katerem je Bohinj med strokovnjaki precej prepozna. Velja namreč za izjemno rastlinsko bogato območje z več kot 1000 različnimi rastlinskimi vrstami.

V festival se poleg kmetov vključujejo tudi drugi domačini, društva in zavodi, ki podpirajo sonaravno bivanje. "Namen je, da gost, ki je v času festivala tu, preko vodenih botaničnih tur, različnih delavnic uporabe divjega cvetja, kulturne prireditve in strokovne posvete začuti ta odnos, ki ga želimo gojiti do narave v našem okolju," je izpostavil Langus.

V okviru 13. mednarodnega festivala alpskega cvetja so prejeli že več kot 100 prijav udeležencev za botanične izlete. Veliko obiskovalcev na festival prihaja iz Anglije, prav tako na festival prihajajo skupine iz Nemčije. Sicer pa se botaničnih izletov in drugih dogodkov radi udeležujejo tudi tisti, ki so v tem času na slučajno na obisku Bohinja.

Na festivalu sodeluje tudi javni zavod Triglavski narodni park. "Festival je primer dobre prakse in njegovo idejo se trudimo širiti tudi v druga območja parka," je pojasnila Majda Odar iz javnega zavoda ter dodala, da festival udejanja trajnostni turizem brez negativnih vplivov na okolje in s podporo lokalnemu gospodarstvu.

Že vse od začetka se v festival vključuje tudi Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja. Glavni cilj sodelovanja je prenos znanja in zavedanja z namenom, da bi pripomogli k ohranjanju rastlin in živali, znali ceniti naravno in kulturno dediščino ter jo prenesti naslednjih rodovom. Letos se bodo na šoli posebej posvetili temam planšarstva in sirarstva.

"Zelo pomembno je, da znamo ceniti naravno bogastvo, ki nas obdaja in se je tukaj ohranilo. To se da včasih ohranjati brez velikih projektov in sredstev z zdravo kmečko pametjo in s tem, da veliko govorimo biotski raznovrstnosti," je ocenil Martin Šolar iz Planinske zveze Slovenije, ki je predstavil projekt Omrežja občin v Alpah (SpeciAlps).

V okviru omenjenega projekta bodo v Bohinju za več let najeli travnik, ga razdelili na tri dele in na njem izvajali tradicionalno, kultivirano oziroma intenzivirano gospodarjenje ter tako preverili ohranjanje biodiverzite v različnih oblikah gospodarjenja.