Prehod v krožno gospodarstvo ni izbira, temveč nuja
Maribor, 20. maja - Konferenca o krožnem gospodarstvu Circular Change, ki se je v petek zaključila v Mariboru, je ponovno opozorila, da prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo ni izbira, ampak nuja. Tudi zato Slovenija razmišlja, da bi bila to ena glavnih tem njenega predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici leta 2021.
"Prehod v krožno gospodarstvo ni vprašanje 'če', ampak kako hitro in kako pametno," je v videonagovoru zbranim v Mariboru izpostavil zunanji minister Miro Cerar, ki se je mudil na zasedanju odbora ministrov Sveta Evrope v Helsinkih. Slovenija po njegovih besedah vidi prehod v krožno gospodarstvo nujen ne le za dosego podnebnih ciljev, ampak tudi za povečanje rasti in konkurenčnosti njenega gospodarstva. "Zato je prehod v krožno gospodarstvo del vseh naših strateških dokumentov," je dejal.
Na okrogli mizi o prihodnosti v okviru dvodnevne mednarodne konference Circular Change ga je nadomeščala generalna direktorica za gospodarsko in javno diplomacijo na zunanjem ministrstvu Alenka Suhadolnik. Krožno gospodarstvo bi po njenih besedah lahko bilo ena od glavnih tem prihajajočega slovenskega predsedovanja EU, hkrati pa bi lahko Slovenija glede na njeno velikost in značilnosti lahko služila kot model za druge države, ki bi tako lahko preizkusile določene rešitve s tega področja na manjšem merilu.
S tem se je strinjal tudi gost iz ZDA Mathy Stanislaus, ki velja za enega vodilnih v Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) za program krožnega gospodarstva. "Države, kot so Slovenija in Nizozemska, so res lahko vodilne na tem področju, saj nimajo takšne težke gospodarske zapuščine kot nekatere večje države, na primer ZDA in Avstralija zaradi premoga. Slovenija kot živahna ekonomija in zelena država lahko res doseže preobrat, tudi na mednarodni ravni," je prepričan.
Tadashi Yagi z Univerze Doshisha v Kjotu je povedal, da je pri prehajanju v krožno gospodarstvo tako v Sloveniji kot drugod po svetu ključno vzpostavljanje sodelovanj na različnih ravneh. Na konferenci je predstavil koncept "polifoničnega soustvarjanja", saj je prepričan, da bi družbe, organizacije, podjetja in tako dalje morali delovati kot orkester, kjer vsak pevec posluša druge in sam dela tako, da skupaj tvorijo harmonijo. "Ne gre samo za sprejemanje razlik, ampak tudi soustvarjanje," je dejal.
Predsednik evropskega Ekonomsko-socialnega odbora Luca Jahier je ob tem izpostavil pomen zaupanja in dolgoročnega razmišljanja. "Danes razmišljamo preveč kratkoročno, ne pa tudi za prihodnje generacije," je dejal. "Ta dogodek je svetel primer tega, kar EU dela najbolje. To je soustvarjanje." Le s slednjim je po njegovih ocenah mogoče doseči napredek. "Evropa mora postati svetovni voditelj na področju trajnostnega razvoja, ne z besedami, ampak z dejanji," je dodal.
Koordinatorka programa mest in krožnega gospodarstva pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Oriana Romano je izpostavila mesta. "Do leta 2050 bo 70 odstotkov prebivalstva živelo v mestih. Mesta so veliki porabniki virov in veliki proizvajalci odpadkov, zato je prehod na krožno gospodarstvo zanje nujen," je opozorila. Poudarila je, da to ne zadeva le ravnanja z odpadki oziroma recikliranja, ampak mora takšno razmišljanje seči na vsa področja delovanja lokalne skupnosti.
Konferenca je potekala v Mariboru, ki je bil prvo mesto v Sloveniji s sprejeto strategijo za prehod v krožno gospodarstvo. Tamkajšnji inštitut Wcycle zaenkrat sodeluje v petih evropsko sofinanciranih projektih. Med drugim raziskujejo, kako ponovno uporabiti odpadke v gradbeništvu ali urbanem kmetijstvu.