znanost 14.5.2019 15:57

Po požaru v Kemisu tla onesnažena, kemijsko stanje Tojnice dobro

Ljubljana, 14. maja - Po požaru v podjetju Kemis analize kažejo na onesnaženje tal na območju prelitja požarnih voda; med drugim so presežene mejne oz. opozorilne vrednosti kadmija, niklja, arzena, bakra in cinka. Kritične vrednosti niso presežene. Kemijsko stanje potoka Tojnica je medtem dobro, problematično pa je biološko stanje, kar ni nujno povezano s požarom.

Vrhnika.
Pogorišče podjetja Kemis na Vrhniki.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Vzorčenje tal in pregled učinkovitosti sanacijskih ukrepov na območju prelitja požarnih voda pri podjetju Kemis je izvedel Kmetijski inštitut Slovenije. Vzorci so bili odvzeti na petih vzorčnih mestih. Analiza je pokazala, da v nekaterih slojih tal količina bakra in cinka presega mejno ali opozorilno vrednost, enako velja za količine kadmija, niklja, kobalta, arzena, atrazina, ogljikovodikov ter svinca.

Kritične vrednosti, pri kateri zaradi škodljivih učinkov ali vplivov na človeka in okolje onesnažena tla niso primerna za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali živali ter za zadrževanje ali filtriranje vode, ni preseglo nobeno analizirano onesnaževalo, so v povzetku analiz zapisali v Agenciji RS za okolje (Arso).

Velja torej, da je prehajanje onesnaževal iz tal v človeka ali okolje majhno. V poročilu pa inštitut tudi predlaga določene ukrepe za omejevanje oziroma zmanjševanje tveganj, kot so vzdrževanje travnate površine tal, zasaditev dodatnih dreves, omejevanje morebitne erozije tal in občasno kompaktiranje proda in peska.

Kemis je moral po naročilu Arsa po požaru maja 2017 spremljati tudi stanje potoka Tojnica. Monitoring je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, in sicer na Tojnici pri obratu Kemisa ter pri naslovu Pot na Tojnice 39 ter na Ljubljanici pri ribiškem domu. Opravljenih je bilo šest analiz, za končno potrditev stanja pa jih bo treba izvesti še enkrat toliko.

V bioti (ribe) sta bila presežena standarda kakovosti za živo srebro in bromirane difeniletre na vseh merilnih mestih. Vendar pa ta parametra presegata standarde na večini merilnih mesti v Sloveniji, zato preseženih vrednosti ni možno pripisovati posledicam požara, pojasnjujejo v Arsu.

Drugi merjeni parametri v bioti so bili nižji od standardov in so torej izkazovali dobro kemijsko stanje.

Analize sedimenta so pokazale, da je bila vsebnost nevarnih snovi na vseh merilnih mestih pod imisijsko opozorilno vrednostjo z izjemo Ljubljanice v Črni vasi, kjer je bila presežena opozorilna vrednost za krom. Izmerjena vsebnost kroma ni presegala kritične vrednosti in je prav tako ni mogoče pripisati posledicam požara.

Pooblaščeni izvajalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Nacionalnega inštituta za biologijo ter Zavoda za ribištvo so lani v Tojnici izvedli tudi monitoring bioloških elementov kakovosti, da bi ugotovili potek naravne obnovitve ekosistema tega potoka. Primerjali so stanje Tojnice nad mestom nesreče s tistim od mesta preliva požarne vode do izliva Tojnice v Ljubljanico.

Opaziti je mogoče začetek naravne obnovitve Tojnice, se glasi ugotovitev. Najslabše stanje sta izkazali združbi bentoških nevretenčarjev in rib. Zaskrbljujoče pa je, da je ugotovljeno ekološko stanje Tojnice slabo ne glede na to, ali gre za odsek nad ali pod mestom preliva požarne vode, kar kaže na močno obremenjenost tega vodotoka, poudarjajo na Arsu.

Vrhniški predelovalec odpadkov Kemis je v začetku letošnjega leta saniral škodo po požaru in znova zagnal celotno proizvodnjo. V podjetju so izvedli nadgradnjo protipožarnega sistema, direktor Boštjan Šimenc pa je takrat zagotovil, da do takega požara, kot se je zgodil 15. maja 2017, v podjetju ne more več priti.

Nadaljevanju dela Kemisa po požaru so nasprotovali v Občini Vrhnika ter tamkajšnji civilni iniciativi.