Predlog zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti po mnenju udeležencev javne razprave diskriminatoren

V javni razpravi z naslovom Komu in zakaj so v napoto zasebne raziskovalne in visokošolske organizacije? je Tomaž Zalaznik z Inštituta Nove revije, zavoda za humanistiko, opozoril, da pričujoče razprave pravzaprav ne bi smelo biti. "Po 28 letih od ustanovitve Republike Slovenije in po 15 letih članstva v EU, je ta predlog zakona zbudil med raziskovalci in visokošolskimi učitelji zgroženost," je dejal.

Kot je pojasnil, zakon namesto da bi zasledoval ključne razvojne perspektive in sledil osnovnim načelom demokratične ureditve Slovenije, uvaja diskriminacijo in monopole, značilne za bivši politični sistem. Prepričan je, da gre pri zakonu za "ozek interes določenih skupin". Po njegovih navedbah v Sloveniji deluje 285 raziskovalnih programov, od tega 29 v zasebnih raziskovalnih organizacijah. V slednjih deluje 5,68 odstotka zasebnih raziskovalcev, ki dobijo štiri milijone evrov ali pet odstotkov vseh državnih sredstev za storitve javne službe, je še navedel.

Dejana Komela z ljubljanske filozofske fakultete pri omenjenem zakonskem predlogu moti več stvari. Predvsem je opozoril na odvzem možnosti pridobivanja koncesij za stabilno financiranje izvedbe javne službe, ki je po njegovem mnenju omejena zgolj na državne ustanove in organizacije. To po njegovem pojasnilu pomeni, da bo javnim organizacijam, če bo sprejet tak predlog, pripadla monopolna pozicija in privilegiji. Obvarovane bodo pred konkurenco v dejavnostih, ki so sofinancirane iz državnega proračuna, v katerega za skupno dobro prispevajo vsi slovenski državljani, je še dodal.

Zdravnik hematolog Primož Rožman iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino je opisal stanje majhnega javnega zavoda, ki po njegovih besedah odseva stanje države. Poudaril je, da so problemi v pomanjkanju kadra, v zadnjih letih so namreč odpustili kar 20 doktorjev znanosti, zastarela oprema in prostori, nekompetentnost in pomanjkanje vizije.

Predlog zakona je po mnenju Jernej Letnarja Černiča iz Nove univerze v nasprotju s človekovimi pravicami in temeljnimi ustavnimi načeli ter demokratičnimi vrednotami, ki izhajajo iz ustave. Po njegovem mnenju predlog kaže, da so "nekateri posamezniki vrednejši od drugih oz. določenih raziskovalnih organizacij".

Strinjali so se, da se raziskovalna dejavnost na Slovenskem podreja interesom privilegiranih državno-javnih organizacij, uzakonja diskriminatorno sofinanciranje raziskovalne dejavnosti, ki ga podpirajo tudi veljavni podzakonskimi akti Agencije za raziskovalno dejavnost RS.