znanost 12.5.2019 14:00

Odkrito prvo srednjeveško grobišče v Pomurju iz časa med 10. in 12. stoletjem

Tišina/Murska Sobota, 12. maja - Arheološka ekipa Pomurskega muzeja je med raziskavami na Tišini odkrila srednjeveško grobišče, ki ga okvirno umeščajo med 10. in 12. stoletje in je prvo tako v Pomurju. Odkrili so 50 gobov, predvidevajo pa, da jih je na tem prostoru več sto.

Murska Sobota, Tišina.
Odkrito prvo srednjeveško grobišče v Pomurju iz časa med 10. in 12. stoletjem.
Foto: Marjan Maučec

Murska Sobota, Tišina.
Odkrito prvo srednjeveško grobišče v Pomurju iz časa med 10. in 12. stoletjem.
Foto: Marjan Maučec

Murska Sobota, Tišina.
Odkrito prvo srednjeveško grobišče v Pomurju iz časa med 10. in 12. stoletjem.
Foto: Marjan Maučec

Murska Sobota, Tišina.
Odkrito prvo srednjeveško grobišče v Pomurju iz časa med 10. in 12. stoletjem.
Foto: Marjan Maučec

V grobovih je najbolj izpoveden ženski nakit, predvsem naglavno okrasje in prstani. Po besedah vodje arheološke ekipe Sama Sankoviča predmeti kažejo pripadnosti t. i. belobrdski kulturi, v tem času značilni za širši panonski prostor.

V Pomurju so imeli doslej samo posamezne naključne najdbe z območja Veržeja in Dokležovja, odkritje tega grobišča pa tudi začetek srednjeveške zgodovine Tišine, prvič omenjene leta 1347, postavlja vsaj za tristo let v preteklost. Strokovnjaki centra za preventivno arheologijo so namreč znotraj cerkve med geofizikalnimi raziskavami ugotovili, da se utegne pod njo skrivati še starejša cerkev, ki morda sovpada z obdobjem, iz katerega je odkrito grobišče.

Arheologi so že lani ob severni in južni steni cerkve Marijinega rojstva na Tišini naleteli na grobove iz srednjega in novega veka. Ob prenovi ceste skozi naselje in gradnji krožišča pa trenutno delajo na zaščitenem območju od 30 do 50 metrov severno od cerkve.

Direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs ob tem pravi, da so arheološke raziskave zadnjih dvajset let popolnoma spremenile dotedanje vedenje o najstarejši preteklosti Prekmurja. Izjemne najdbe, ki pokrivajo vsa arheološka obdobja od prazgodovine do srednjega veka, pa vzbujajo zanimanje širše javnosti.

Javnosti so muzealci namenili priložnostne tematske razstave in stalno razstava v gradu Murska Sobota, katere prenova pravkar poteka. Na njej bo muzej v naslednjih letih predstavil najlepše iz svoje zbirke, tudi izbor arheološkega gradiva v novi pripovedi o življenju ljudi ob Muri.

Poleg obdelave gradiva, razstav in objav rezultatov raziskav pa je po besedah Metke Fujs za Pomurski muzej v prvi vrsti pomembno, da si zagotovijo ustrezne prostore za hrambo gradiva. Te namreč neuspešno iščejo že desetletja tako pri lastnikih kot financerjih, vendar denarja za primerno ureditev ne najdejo. Predmeti, ne samo arheološki, tako ostajajo v neprimernih skladiščih.

Pred leti so v Pomurskem muzeju razmišljali tudi o nekakšnem arheološkem muzeju oziroma posebnem mestu za predstavljanje najstarejše zgodbe pomurske pokrajine, vendar se, kot še pravi direktorica, nobena ideja žal ni mogla razvijati v to smer.

Tako je ta hip njihova največja želja, da bi rešili vsaj težavo s hranjenjem gradiva, ki ga je veliko, a ga ne morejo razstaviti.