Predsednik Pahor: Zdaj Evropa potrebuje naš glas

Obeležujemo 15 let vstopa v Evropsko unijo. Ali ocenjujete, da smo Slovenci že Evropejci? Smo Evropo ponotranjili kot nekaj svojega?

Bi rekel, da Slovenci smo ponotranjili, da smo Evropejci. Imamo dve identiteti, slovensko in evropsko, ki nista v konfliktu, ampak ju večinoma vidimo v sožitju, medsebojni krepitvi.

Evropska ideja je bila sestavni del stremljenj Slovencev za ustanovitev samostojne države. Ideja, da postanemo del evropske družine, je rasla skupaj z zamislijo o demokratični in suvereni Sloveniji. Vstop v EU leta 2004 je bil zato logičen.

Z odločitvijo za samostojno državo, ki jo je na referendumu podprlo 95 odstotkov ljudi, kot za vstop v EU, kar je podprlo 90 odstotkov udeležencev referenduma, smo izpričali zelo enotno stališče glede obeh prelomnih zgodovinskih odločitev. Ta legitimacija odločitev je za naše življenje in stremljenje v prihodnje tako glede razvoja Slovenije kot EU zelo pomembna.

A ko se danes, na predvečer evropskih volitev sprašujemo, kaj nam EU lahko da, moramo ugotoviti, da smo se znašli v položaju, ko Evropa potrebuje nas, ko mi lahko Evropi nekaj damo. In to je naš glas, da demokratično legitimiramo to plemenito mirovniško idejo skupne Evrope.

Kako kot izpričani zagovornik združene Evrope gledate na pozive, da je EU nekaj slabega, zavožen projekt in da bi jo bilo najbolje razpustiti?

Več zgodovinskih okoliščin je EU privedlo do situacije, da se je znašla v zastoju. Ko je bila sprejeta lizbonska pogodba, se je videlo, da je bila narejena na hitro na ruševinah neuspelega poskusa skupne evropske ustave. Zelo proevropsko usmerjeni si želimo, da bi se po letošnjih evropskih volitvah naredil korak naprej, da bi prišlo do novega ustavnega procesa in do nove ustave. Ne mislim, da je to možno čez noč, a mislim, da je to edini način.

Se je pa res med Evropejci razširilo mnenje, da EU ni sposobna reševati njihovih problemov. Omenimo samo strah pred migranti. EU pri reševanju tega problema gotovo ni pokazala ne modrosti, ne širine, ne intenzivnosti, kot jo je recimo ob reševanju finančne krize. Ko bosta oblikovana nov Evropski parlament in nova Evropska komisija, bi bilo treba narediti vse za konsenz glede migracijske politike. Če bomo pokazali, da znamo obvladovati ta problem, potem bomo dobili tudi zaupanje in ta tesnoba se bo polegla. Predvsem pa se bo pokazalo, da evropske institucije na koncu vendarle rešijo še tako velike težave in da so učinkovite.

Eden od razlogov, da nacionalisti kličejo k vrnitvi k nacionalni politiki, je res precejšnja neučinkovitost evropskih institucij pri spopadanju z določenimi problemi. Zato moramo nujno odpraviti to odsotnost skupne migracijske politike. To je prvovrstna naloga EU.

Kaj pa brexit?

Brexit deluje danes kot svarilo tistim, ki prehitro in premalo premišljeno govorijo o tem, kako je EU zanič in kako dobro je iti na svoje. Znova tudi lahko vidimo, kako nesrečno je, če je narod razdeljen, ko gre za usodna vprašanja glede nadaljnjega razvoja. Pokazalo se je tudi, kako je EU veliko bolj pomembna tudi za največje države, kot se je mislilo. Ni mogoče kar oditi na svoje, ker je vpetost v evropski projekt tako celovita, kapilarna.

Seveda bi si želel, da bi Združenemu kraljestvu uspelo oditi z dogovorom do evropskih volitev. Vendar mu ni. Na vrhu EU je bila zdaj sprejeta najmanj slaba odločitev izmed slabih, da se torej proces podaljša. Ampak s tem smo ta problem ponotranjili tudi v EU in bo gotovo vplival tudi na nas, ne le pri oblikovanju Evropskega parlamenta ali komisije, ampak tudi sicer. A to je še vedno manjša škoda, kot če bi se odločili za trdi brexit.

To vprašanje bo vendarle treba urediti - ali pa ugotoviti, da bodo Britanci ostali z nami. Ne bomo pa smeli dopustiti, da bi ta krč brexita, ki je začel razjedati britansko politiko, začel razjedati tudi evropsko. Tu pa bosta potrebna in modrost in spretnost.

Spomnite, prosim, zakaj sploh potrebujemo EU?

Evropska ideja, ki je starejša od EU, pravi, da evropske narode kljub njihovi različni zgodovini več povezuje kot ločuje. Ta ideja je bila živa že pred prvo svetovno vojno, na ruševinah druge svetovne vojne pa je začela delovati kot ultimat - ali to ali pa se bo vojna ponovila.

Res, velja spomniti, kako je vse skupaj nastalo. Najprej je bil to mirovni proces. Brez Evrope ne bi imeli tri četrt stoletja neprekinjenega miru. Potem je bil to tudi proces povečanja blaginje, šlo je tudi za razvoj, napredek, tudi na socialnem področju.

15. obletnica našega vstopa v EU, ki poteka hkrati z volitvami v Evropski parlament, je sijajna priložnost, da se spomnimo, kako zelo pomembna je za nas EU. Vendarle smo majhna država, majhen narod. Morebitno krhanje EU bi pomenilo izgubo veliko virov za stvari, ki so zdaj tu zaradi EU - od varnosti do socialne blaginje. In to ne velja samo za nas v Sloveniji, ampak po vsej Evropi.

Kakšen razplet evropskih volitev pričakujete?

Vsi, ki v EU vidimo prihodnost miru, varnosti, blaginje in prihodnost naših otrok, imamo dolžnost, da nekaj naredimo za to. Če ne drugega, da poskusimo okrepiti zavedanje o tem, kako pomembne so te volitve, da velja poslušati razpravo o Evropi, ker je to naša Evropa. Naša širša domovina. Naša odgovornost je, da nagovorimo ljudi, da gredo volit. Morda bo kdo volil drugače, kot bi si želeli. To je demokratično. Ampak evropski ideji bomo s tem dali legitimacijo demokratičnosti.

Zdaj gre v Evropi za posebno zgodovinsko situacijo. Evropske volitve zdaj odločajo o tem, ali bomo slišali več tistih, ki so za več Evrope, ali tistih, ki so za manj Evrope.

Osebno mislim, da bomo na koncu imeli nekoliko bolj barvit parlament kot doslej, a pričakujem, da bodo večino še vedno sestavljale tiste politične sile, ki so za Evropo. Morda bo težje dobiti politično večino za velike evropske projekte. A to ne bi smel biti razlog, da se ne bi potrudili in poiskali nekoliko več konsenza.

Kakršen koli že bo rezultat teh evropskih volitev, upam, da bo demokratična legitimacija čim višja. Potem pa bomo morali priti s svežimi zamislimi. Naslednjih pet let moramo izkoristiti za skok naprej. Nadaljnjih pet let zastoja si skoraj ne znam predstavljati.

Kaj če zmaga protievropski tabor?

Ne bo.

Kaj konkretnega lahko kot Slovenija ponudimo EU?

Kot rečeno, prvi korak je, da se bolj množično udeležimo evropskih volitev. Zelo pomembno je, da dobijo več podpore tiste politične sile, ki so za nadaljnjo krepitev Evrope. Potem je tudi v luči našega predsedovanja leta 2021 zelo pomembno, da smo ob tistih državah, ki bodo iskale pot iz zastoja v smeri krepitve EU.

V Sloveniji bi bilo tudi sicer treba več razmišljati o prihodnosti EU. Relativno malo razpravljamo o tem. Precej politične energije gre - razumljivo - za vprašanja razvoja Slovenije, presenetljivo malo pa za vprašanja EU, čeprav je naša širša domovina in so od njene moči, krepitve zelo odvisni mir, varnost in blaginja doma.

Pričakujete od bodočih evropskih poslancev bolj proevropsko držo ali zavzemanje za interese Slovenije?

Zelo pomembno je, da poslanci, tako nacionalni kot evropski, ravnajo po svoji vesti. Da se odločajo za stvari, v katere sami verjamejo. Mislim pa, da bo šlo v prihodnjih petih letih za oba vidika. Da bodo naši poslanci budno spremljali, katere odločitve o spremembah v EU bodo v korist Sloveniji. In da ne bodo znali le zastopati interesov Slovenije v EU, ampak se pridružiti tistim, s katerimi bodo potem skupaj branili naše skupne interese.

Zdi se sicer, da v več kot 700-članskem parlamentu en poslanec ni pomemben. Vendar živimo v skupnosti s skoraj pol milijarde prebivalcev. Vsak poslanec je pomemben, tudi osem iz Slovenije. To, da nas je manj, ne pomeni, da imamo manj idej. Če imamo velike ideje, bomo lahko slišani kot drugi iz velikih narodov. In zdaj gre za velike ideje. Čas za tiste z velikimi idejami prihaja po evropskih volitvah.

Ena tovrstnih velikih idej je tudi ljubljanska deklaracija s predlogom nove evropske ustave, ki ste jo podprli tudi vi. Je ta projekt še živ?

Iz pogovorov s kolegi lahko opazim, da zanjo vedo, morda celo bolj kot za kakšne druge dokumente. To boste lahko ta mesec vprašali nemškega predsednika ali pa finskega, ko bosta prišla na obisk. Razumejo, da je prišla neka ideja za nov ustavni proces. V osnutku ustave se recimo zavzemamo za predsednika EU, ki bi bil izvoljen neposredno. To je velika zamisel, ki seveda lahko takoj naleti na številne kritike in vprašanja, ampak je tam. Čaka na pravi trenutek. Kot ga je v Sloveniji čakala pisateljska ustava.