Članice EU dale končno zeleno luč direktivi o avtorskih pravicah

Luxembourg, 15. aprila - Države članice EU so danes dale dokončno zeleno luč direktivi o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Po pisanju tujih tiskovnih agencij je za reformni sveženj glasovalo 19 držav, šest jih je bilo proti, tri so se vzdržale, med njimi Slovenija. Države imajo dve leti časa za prenos direktive v nacionalno zakonodajo, nato bo začela veljati.

Kot piše v sporočilu za javnost Sveta EU, nova pravila zagotavljajo primerno zaščito avtorjev in umetnikov ter odpirajo nove možnosti za dostop in deljenje avtorsko zaščitenih vsebin po vsej EU.

Direktiva je bila sprejeta kljub kritikam, češ da bo omogočila cenzuro interneta.

Francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na vire v EU, poroča, da so proti direktivi glasovali Italija, Finska, Švedska, Luksemburg, Nizozemska in Poljska. Poleg Slovenije pa sta se glasovanja vzdržali še Estonija in Belgija.

Kot so pojasnili pri stalnem predstavništvu Slovenije pri EU, se je Slovenija vzdržala, ker ocenjuje, da zakonodajna rešitev oz. končni kompromis ne odraža interesov večine slovenskih deležnikov oz. uporabnikov v zadostni meri. Slovenija se je sicer vzdržala že na glasovanju o končnem predlogu direktive v februarju.

Če bi se na primer vzdržala oz. glasovala proti še Nemčija, direktiva ne bi bila sprejeta, tako pa jo je danes potrdilo zadostno število držav članic, da bo stopila v veljavo, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Romunija, ki trenutno predseduje EU, je izrazila zadovoljstvo ob sprejetju uravnoteženega besedila direktive. Po oceni romunskega ministra za kulturo Valera Daniela Breaza besedilo odpira "številne priložnosti za evropski kreativni sektor, ki bo cvetel in bolje odražal našo kulturno raznolikost in druge skupne evropske vrednote". Nadaljeval je, da pa hkrati odpira enake možnosti za uporabnike in da bodo njihove pravice do svobodnega izražanja na spletu okrepljene.

"To je mejnik za razvoj robustnega in dobro delujočega digitalnega enotnega trga," je dodal.

Direktiva je del reforme avtorskega prava v EU, ki bi bila prilagojena digitalni dobi, v kateri glavni dostop do ustvarjalnega dela in novinarskih člankov predstavljajo ponudniki, ki omogočajo pretakanje glasbe s spleta, platforme z videom na zahtevo, agregatorji novic in plaftorme, ki uporabnikom spleta omogočajo nalaganje vsebin.

Z namenom, da bi spodbudila razvoj kreativnih industrij v Evropi, jo je Evropska komisija predlagala septembra 2016. Po več kot dveh letih dopolnjevanj in prilagajanj so Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija februarja letos dosegli načelno politično soglasje glede ureditve avtorskih pravic v času globalnih komunikacijskih omrežij, evropski poslanci pa so jo potrdili 26. marca.