Okrogla miza: Stanovanja za mlade pereč problem, država napoveduje ukrepe

Ljubljana, 15. aprila - Zagotavljanje stanovanj mladim zahteva ukrepanje na več področjih, od podpore države do spremembe miselnosti, so se strinjali na današnji okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije (STA) v Ljubljani. Država med drugim napoveduje gradnjo javnih najemnih stanovanj, javno najemno službo za podporo zasebnemu najemu in spodbujanje stanovanjskih zadrug.

"Problem je res širok ... Dejstvo je, da se teh stvari vrsto let ni reševalo. Imamo nacionalni stanovanjski program, nimamo pa zakona, ki bi to urejal," je dejala predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna in dodala, da je težava zagotavljanje denarja za najem ali nakup, nato pa, če že lahko mladi to zagotovijo, pomanjkanje primernih stanovanj.

Najemnih stanovanj države in občin je skupaj okoli 20.000, kar je premalo, mladi na razpisih 'tekmujejo' z ostalimi družbenimi skupinami, pri morebitnem nakupu so težava visoke cene in pridobivanje posojil, je dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon in dodal, da je edini način, da pomagajo država in občine ter da se stanovanjska politika za mlade vodi ločeno.

Vlada namerava do konca mandata delež izdatkov za stanovanjsko politiko zvišati na 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oz. na 180 do 200 milijonov evrov, kar bi bilo pet- do desetkrat več kot sedaj. Sredstva naj bi zagotovili iz proračuna, posebnih namenskih virov ni predvidenih, je povedal Prijon.

Že dlje časa napovedano zamenjavo sistema neprofitne najemnine s stroškovno najemnino in stanovanjskim dodatkom - tako naj bi stanovanjskim skladom zagotovili sredstva za vzdrževanje stanovanj in jih spodbujali k povečanju fonda, razliko od sedanje neprofitne najemnine pa bi država krila z dodatkom - naj bi prinesel prenovljeni stanovanjski zakon, ki naj bi bil po Prijonovih besedah v javni obravnavi jeseni.

Napovedal je tudi državne garancije za najem stanovanjskih posojil, tako da mlada družina v primeru, da ne bi mogla plačevati posojila, ne bi pristala na cesti.

Država naj bi tudi ustanovila javno najemno službo, prek katere bi lahko zasebniki oddajali stanovanja, ne bi se jim bilo pa treba ukvarjati s pogodbami, najemnino ipd. Pri tem je direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec poudaril, da je predpogoj ureditev črnega trga, ki naj bi predstavljal polovico vsega najema, da bodo potrebne davčne olajšave za spodbujanje uporabe sheme, določen učinek pa bi lahko prinesel tudi nepremičninski davek.

Med ukrepi države je tudi podpora stanovanjskim zadrugam, in sicer z zagotavljanjem zemljišč in posojil. Zadruga bi posamezniku omogočila, da bi z razmeroma nizkim vložkom, npr. od 15.000 do 20.000 evrov prišel do stanovanja, bi pa ta vložek ob morebitnem izstopu iz zadruge dobil povrnjen. Prijon je poudaril, da je nujno zagotoviti, da se teh vložkov ne bi dalo prodajati na trgu.

Remec je dejal, da je sedanjih skladovih 5700 najemnih stanovanj bistveno premalo. V načrtu do leta 2023 je 2000 stanovanj, ki jih bi zgradil sklad, in še 2000 stanovanj, do katerih naj bi prišli prek skladove podpore občinam. Sklad ima namreč odprt 30 milijonov evrov reden razpis za kredite občinam za gradnjo stanovanj ali za soinvestitorstvo.

Tečejo postopki za gradnjo 800 stanovanj, med drugim s 50-milijonskih posojilom Razvojne banke Sveta Evrope (CEB), in sicer v Ljubljani sosesko Novo Brdo in pilotni projekt skupnosti za mlade na Gerbičevi, v Mariboru pa sosesko Pod Pekrsko gorco. Sklad poleg podpore občinam in lastnih projektov načrtuje tudi nakupe stanovanj na trgu, je dejal Remec.

Tadej Glažar z ljubljanske fakultete za arhitekturo je poudaril, da je veliko rezerve pri zagotavljanju stanovanj v prenovi obstoječih stavb, aktiviranje obstoječega fonda stanovanj ter tudi v znižanju stroškov gradnje stanovanj. Ena od možnosti za slednje bi bila sprememba pravilnika, ki zahteva popolno finalizacijo stanovanja pred prevzemom - stanovalci po njegovih besedah v veliko primerih namreč tlake in ploščice takoj zamenjajo, druga je gradnja parkirišč zunaj stanovanjskega objekta, ne v garažnih hišah pod objekti.

Glažar je poudaril, da bi se morali stanovanjski skladi posebej posvetiti zagotavljanju stanovanj za mlade, država bi po njegovem morala tudi uvesti poseben nizek davek za oddajanje stanovanj mladim.

Za aktiviranje obstoječega fonda je Občina Ajdovščina izvedla pilotni projekt, v katerem so lastnikom stanovanj, ki so potrebna obnove, ponudili obnovo v zameno za oddajo v podnajem. Odzval se je en lastnik, je direktorica Inštituta za mladinsko politiko iz Ajdovščine Nina Bavčar Čargo opozorila na nujno spremembo miselnosti. "Vsi smo navezani na lastna stanovanja. Pri odločitvi, ali dajo 300 evrov za najemnino ali obrok kredita, se odločajo za slednje. To je začaran krog," je dejala in dodala, da skušajo na različne načine mladim pomagati, da pa potrebujejo pomoč države.

Remec je povedal, da je sklad vlado pozval, naj z Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenese zemljišča za gradnjo stanovanj, ki ležijo na t. i. prednostnih območjih za stanovanjsko oskrbo. "To bo prvi pokazatelj, ali vlada s stanovanjsko politiko misli resno," meni direktor sklada.