Podjetja 11.4.2019 14:46

Na konferenci o pomenu inovacij poslovnih modelov in storitev za razvoj pametnih domov

Ljubljana, 11. aprila - Na konferenci Prihodnost bivanja, ki jo je GZS organizirala ob zaključku razstave dosežkov slovenske industrije pametnih stavb in domov ter gozdno-lesne verige, so danes predstavili inovativne rešitve iz Slovenije s tega področja. Slišati je bilo, da bi moral razvoj pametnih domov v večji meri temeljiti na inovacijah poslovnih modelov in storitev.

Konference v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) se je udeležil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jernej Štromajer, ki je napovedal povečanje vlaganj ministrstva v raziskave in razvoj. Kot so v sporočilu za javnost zapisali na GZS, je za te namene letos predvidenih več kot 200 milijonov evrov.

Po besedah vodje sektorja za koordinacijo pametne specializacije v vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Petra Wostnerja strateška razvojno-inovacijska partnerstva niso edina prioriteta v okviru slovenske strategije pametne specializacije. Izpostavil je problem premajhnega števila inovacij s področja poslovnih modelov in storitev.

Direktorica centra odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja InnoRenew CoE Andreja Kutnar je za leto 2021 napovedala razpis za mala in srednja podjetja, ki ga bodo objavili in v okviru katerega bo 50 podjetij lahko prejelo po 60.000 evrov za pilotne projekte. Sredstva bodo zagotovljena iz projekta PHArA-ON, ki ga koordinira HP Italija.

Vsebine različnih programov bi bilo po mnenju Friderika Kneza iz Zavoda za gradbeništvo smiselno združiti v razvojni mega program. "Programi bodo pripeljali do prototipov, ostalo pa bo sodelovanje," so Kneza povzeli na GZS.

Sogovorniki so v nadaljevanju na okrogli mizi razpravljali o tem, kako od faze prototipa priti do trga. Strinjali so se, da so to ravno tiste faze, na katerih največ inovacij obstane. Poleg tega so kot problem izpostavili odliv kadrov v tujino ter izvoz lesa.

Nujni so dvig hitrosti razvoja in inoviranja ter večja avtomatizacija in robotizacija proizvodnje, so poudarke okrogle mize strnili v GZS. Center znanosti, ki bo povezoval raziskave in razvoj z gospodarstvom, naj bi bil sicer zgrajen do konca leta 2022, izvajalci za njegovo gradnjo pa naj bi se izbirali prek tako imenovanih inovativnih javnih naročil, kar bo novost v slovenskem prostoru.