Za Slovenijo po razglasitvi svetovnega dneva čebel še vrsto priložnosti

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, sicer idejni oče razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel, je prepričan, da lahko s sodelovanjem, kar je značilno tudi za čebelje družine, naredimo korak naprej, ne le na področju prenosa znanja.

"Treba je gledati tudi širše. Svetovni dan je res priložnost za naše gospodarstvo, tako čebelarstvo kot turizem," je na današnjem posvetu v Ljubljani dejal Noč. Prostora za izkoriščanje znanja je še veliko, tako na področju apiterapije kot razvoja čebeljih pridelkov.

Ob tem je opozoril, da je treba urediti področje prodaje čebeljih pridelkov, predvsem v smislu, da se s trga "prežene med, ki je to le na etiki", tako na državni kot evropski ravni. "Naslednja naloga države je, da gre v Bruselj in skuša prepričati EU, da na evropskem trgu ne sme biti niti enega kozarca medu, na katerem ni natančno označeno poreklo," je poudaril Noč. Zdaj je namreč dovolj navedba mešanica iz EU ali zunaj EU.

Na to problematiko je opozorila tudi direktorica Medexa Aleša Mižigoj, ki si želi, da svetovni dan ne bi bil le en dan v letu, ampak gibanje in način življenja, ki opominja, da moramo živeti drugače, bolje in našim zanamcem zapustiti boljši svet.

Spomnila je na ponaredke medu in poudarila, da je treba ozavestiti potrošnike, kako pomembna je kakovost hrane. Na policah je namreč hrana, ki je to vse manj oz. je ta nepristna. Hrana večkrat ni tista, ki je zrasla na poljih, ampak je nastala v laboratorijih z mešanjem najrazličnejših sestavin, zato je pomembno, da potrošniki vedo, kaj jedo, je opozorila in pozvala potrošnike, naj ne bodo naivni in naj pregledajo deklaracije na izdelkih.

Tudi Mižigojeva je pozvala k ureditvi področja medu in čebeljih pridelkov na trgovskih policah. Trenutno je cena medu pri nas najnižja v zgodovini - v trgovskih centrih se namreč lahko kilogram medu dobi že za okoli tri evre, medtem ko so v okoliških državah cene višje, približno šest evrov. "Ta podatek je alarmanten in kliče po tem, da država čim hitreje uredi to področje, sicer bodo imeli čebelarji težave pri prodaji svojih pristnih pridelkov," je dodala.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki meni, da je čebelarstvo ena najpomembnejših panog, ki lahko veliko prinese k prehranski varnosti, se je strinjala, da nas po razglasitvi svetovnega dneva čaka še veliko dela.

"Priložnosti svetovnega dneva čebel šele dobivajo priložnost, ki jih je treba v prihodnje izkoristiti," je dejala in dodala, da lahko z mednarodnim sodelovanjem dosegamo še bolje rezultate tudi na področju zaščite čebel in nadaljnjem razvoju čebelarstva, nenazadnje pa tudi k trajnostnemu razvoju in globalnemu varovanju okolja.

Ministrica si želi, da bi se vsa svetovna javnost ne le ob 20. maju, ampak tudi ob ostalih dnevih zavedala pomena in prispevka čebel in drugih opraševalcev. Ti so namreč zaradi sprememb v okolju vedno bolj ogroženi, zato je treba ukrepati in ustaviti njihovo izginjanje.

Na ministrstvu je v zaključni fazi priprave načrt aktivnosti vlade za projekt svetovnega dneva čebel, ki je pripravljen z aktivnostmi do leta 2022. "Večletni načrt ima za cilj zadržati pozornost in krepiti ozaveščanje, informiranje in zanimanje javnosti ter mednarodne skupnosti za pomen čebel in ostalih opraševalcev in nadaljevati z usklajenim proaktivnim delovanjem pri uresničevanju ciljev projekta svetovnega dneva čebel," je dejala.

Hkrati želimo izkoristiti priložnosti, k jih nudi svetovni dan za prenos slovenskega znanja in tehnologij na področju čebelarstva ter utrditev slovesa Slovenije kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države tudi na svetovni ravni, je še povedala ministrica.

"Verjamem, da je svetovni dan čebel lahko blagovna znamka Slovenije," je še dejal Noč in ocenil, da bi lahko državi dalo nek pečat tudi priznanje zlata čebela, za katerega predlagajo, da bi ga podeljevala država. Pivčeva se strinja, da bi to priznanje pripomoglo ozaveščati o pomenu čebel; priznanje bi bilo namenjeno inovativnim projektom v svetu v smislu varovanja čebel in ostalih opraševalcev, ki bistveno pripomorejo k prehranski varnosti, trajnostnemu kmetijstvu in biotski raznovrstnosti ter varovanju okolja.