Podjetja 9.4.2019 15:32

IMF ohranil napoved gospodarske rasti za Slovenijo

Ljubljana, 9. aprila - Mednarodni denarni sklad (IMF) ni spremenil napovedi gospodarske rasti za Slovenijo. Za letos jo je ohranil pri 3,4 odstotka, za leto 2020 pa pri 2,8 odstotka. IMF je v danes objavljenem najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih objavil tudi nekoliko bolj dolgoročno napoved. V letu 2024 tako pričakuje umiritev rasti na 2,1 odstotka.

Prebold.
Delavci, skladišče, tovarna.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Napovedi rasti domačih in mednarodnih ustanov za letos so si tako zelo blizu in se gibljejo med 3,3 in 3,6 odstotka. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) tako za letos po lanski 4,5-odstotni gospodarski rasti glede na nedavno objavljeno spomladansko napoved pričakuje 3,4-odstotno krepitev slovenskega BDP, tako kot tudi Banka Slovenije. Evropska komisija pa Sloveniji napoveduje 3,3-odstotno rast.

Za prihodnje leto je napoved IMF med nižjimi. Umar namreč pričakuje 3,1-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti, Banka Slovenije in Evropska komisija pa triodstotno.

IMF je danes objavil tudi nekoliko bolj dolgoročno napoved. Za 2024 tako pričakuje nadaljnjo umiritev rasti slovenskega gospodarstva na 2,1 odstotka.

Glede inflacije v skladu za letos napovedujejo 1,4-odstotni dvig cen življenjskih potrebščin, za prihodnje leto pa 1,6-odstotnega. Do leta 2024 naj bi se nato inflacija vrnila na dva odstotka, kolikor je tudi srednjeročni cilj Evropske centralne banke.

Stopnja anketne brezposelnosti naj bi medtem po lanskih 5,3 odstotka letos upadla na 4,8 odstotka, prihodnje leto pa dosegla 4,9 odstotka.

Komentarja glede Slovenije v danes objavljenem poročilu ni, je pa IMF že ob koncu lanskega leta, po redni letni misiji sklada v Sloveniji, poudaril, da je treba trenutne dobre čase izkoristiti za okrepitev naporov pri sprejemanju strukturnih ukrepov, ki bodo omogočili dolgoročno krepitev blaginje.

Med glavnimi izzivi v Sloveniji IMF izpostavlja hitro staranje prebivalstva, ki ustvarja velik pritisk na javno blagajno. Med strukturnimi izzivi navaja tudi nizko rast produktivnosti, pomanjkanje delovne sile, visoke davčne obremenitve, zahteven regulatorni sistem in številna podjetja v državni lasti.

Med političnimi prioritetami, ki bi jim morala slediti Slovenija, navaja ohranjanje dosežkov fiskalne konsolidacije z ohranjanjem uravnoteženega strukturnega proračuna in izogibanjem prociklične javnofinančne politike, kar kritiki očitajo rebalansu letošnjega proračuna.

Prav tako IMF predlaga strukturne reforme, še posebej pokojninsko in zdravstveno, ureditev področja dolgotrajne nege, plač v javnem sektorju in davkov. Zavzema se tudi za očiščenje bilanc bank in podjetij, povečevanje fleksibilnosti trga dela ter hitrejšo privatizacijo.

Tudi o tem se bodo s predstavniki sklada lahko v prihodnjih dneh pogovarjali člani slovenske delegacije, ki bo sodelovala na osrednjem delu spomladanskega srečanja IMF in Svetovne banke. V Washingtonu bosta med drugim finančni minister Andrej Bertoncelj in guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Za oba bo to prva udeležba na srečanju obeh ustanov.

Člani delegacije bodo po napovedih predstavnikom IMF in Svetovne banke predstavili trenutne makroekonomske razmere v Sloveniji, sestali pa se bodo tudi s predstavniki bonitetnih agencij.