krog
Mariborska univerza korak bližje k uresničitvi ideje o superračunalniku
Maribor, 22. marca - Univerza v Mariboru je z današnjim podpisom pogodbe s podjetjem Xenya o sodelovanju na področju dobave opreme korak bližje k uresničitvi projekta Nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur (HPC RIVR). V okviru tega projekta, vrednega 20 milijonov evrov, bodo v Mariboru vzpostavili nacionalni superračunalniški center.
Maribor, rektorat Univerze v Mariboru.
Prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost Zoran Ren.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Arhiv STA
"Današnji podpis pogodbe pomeni prelomno pridobitev tako za Univerzo v Mariboru kot tudi za vzhodno regijo in Maribor, saj bo prispeval k razvoju številnih raziskav na mnogih znanstvenih področjih, bo pa tudi znaten prispevek k razvoju gospodarstva," je ob današnjem podpisu pogodbe izpostavil rektor univerze Zdravko Kačič.
Kot so sporočili z univerze, bo pridobitev zagotovila vzpostavitev odprto dostopne raziskovalne infrastrukture in okolja za izvedbo neodvisnih raziskav v okviru učinkovitega sodelovanja z gospodarstvom v splošno korist in za potrebe gospodarstva kot celote. Prav tako naj bi spodbujala raziskovalne aktivnosti in njihov prenos v gospodarstvo, krepila povezovanje med akademsko sfero in gospodarstvom ter omogočila prenos znanja in dobrih praks doma in iz tujine.
Projekt HPC RIVR v 80 odstotkih financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ostalo pa bo prispevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020.
Prijavitelj in koordinator projekta je Univerza v Mariboru, konzorcijski partnerji na projektu pa so Institut informacijskih znanosti (IZUM) in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu (FIŠ).
Če bo šlo vse po načrtih, bodo nacionalni superračunalniški center zagnali prihodnje leto. "To je velika stvar za vzhodno regijo in Maribor, ker prinaša številne multiplikativne učinke," je nedavno za STA povedal vodja projekta, prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost Zoran Ren. "S takšnim superračunalniškim sistemom bomo prispevali na primer k natančnejšemu predvidevanju vremenskih pojavov, simuliranju družbenih pojavov, optimizaciji posameznih izdelkov, simulacijam fizike osnovnih delcev, razvoju kripto-tehnologij, globokega učenja, umetne inteligence in podobno. Doslej smo morali zahtevnejše izračune izvajati z uporabo superračunalniških sistemov v tujini," je pojasnil.