Na zgornjem Gorenjskem Semenjalnica za pridelavo ekoloških semen

Kot je na današnji predstavitvi projekta v Čebelarskem razvojno izobraževalnem centru Gorenjske v Lescah povedal svetovalec pri projektu Stevo Ščavničar, je prehranska oskrba Slovenije odvisna od uvoza in če bi se oskrbna pot iz kateregakoli razloga zaprla, bi bili Slovenci zelo lačni. Ocene kažejo, da je oskrba s semeni v Sloveniji zgolj desetodstotna.

"Samooskrba je strateško vprašanje, ki ga z našim projektom ne moremo rešiti, lahko pa opozorimo državo, da mora sprejeti strateške odločitve za našo prihodnost," je dejal Ščavničar in izpostavil tudi vprašanje kakovosti hrane. Ob tem je pojasnil, da ima ekološko pridelana hrana veliko boljši vpliv na prst, ki jo pesticidi vse bolj siromašijo.

Ekološka pridelava hrane danes pomeni pridelavo s konvencionalnimi semeni pod nadzorovanimi ekološkimi pogoji. Vendar pa je prava ekološka pridelava le tista, ki temelji na ekoloških semenih, najbolje takih, ki so vzgojeni na območju uporabe, saj so tako prilagojena tamkajšnjim razmeram, je pojasnil Ščavničar.

Prepričan je, da je projekt Semenjalnice pilotni oziroma vzorčni projekt, v katerem bodo spoznali, katere so ovire do bolj množične pridelave ekoloških semen. "Ekološka pridelava je res dražja, ampak nas nagradi z boljšo kakovostjo in če izhajamo iz tega, da je hrana našo zdravilo, se ta večji vložek dolgoročno splača tako za posameznike kot tudi za državo," je izpostavil.

"Res si ne želimo, da bi kmetje in vrtičkarji posegali po semenih, obdelanih s pesticidi, saj želimo ohraniti zdravo okolje in biotsko pestrost ter prispevati k trajnostnemu razvoju," je poudarila strokovna vodja projekta Semenjalnice Maja Kolar. Prva semena, ki bodo brezplačna, bodo predvidoma na voljo konec tega leta.

V okviru projekta bodo vzpostavili laboratorij, v katerem bodo testirali kakovost semen, in mrežo vsaj desetih kooperantov, torej kmetov, ki bodo pridelovali ekološka semena. Sprva se bodo osredotočili na stročnice, in sicer na grah ter fižol, ki sta že zgodovinsko povezana z območjem Gorenjske. Hkrati si želijo uvedbe pridelkov iz ekoloških semen v vsaj dva gostinska obrata, za začetek s fižolovo juho.

Pobuda za projekt je prišla s strani Irene Moro, ki je lastnica družbe za trgovanje z zlatom in direktorica Inštituta za ekološke raziskave in trajnostni razvoj Ekosemena. Verjame, da so dobra semena ključna za pridelavo zdrave hrane.

S svojo idejo pa je prepričala vse zgornjegorenjske občine. Te so ob pomoči Razvojne agencije Zgornje Gorenjske za 118.000 evrov vreden projekt pridobile 85-odstotno financiranje evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Glavni cilji projekta so vzpostaviti inovativen celostni model ekološke semenarske zadruge, posledično dvigniti dežel samooskrbe z ekološkim semenskim materialom kulturnih rastlin in prispevati k ohranjanju regionalne biotske pestrosti. Evropsko financiranje projekta traja do konca leta 2020, vendar s tem Semenjalnice ne bo konec. Želijo si namreč, da bi delovala dolgoročno, kot samostojno podjetje.