Za mlade s posebnimi potrebami na trgu dela ključno sodelovanje šole in delodajalcev

Kot je dejala Tanja Kek iz Biotehniškega izobraževalnega centra (BIC) Ljubljana, ki je organiziral okroglo mizo, izkušnje na centru, pa tudi srednjih šol kažejo, da mladostniki s posebnimi potrebami, njihovi starši in skrbniki posebno potrebo prepoznajo že v času šolanja in to je lahko prav v procesu opravljanja praktičnega usposabljanja z delom.

Pri tem se lahko po njenih besedah pojavijo prepreke. "To področje v širšem reševanju še ni bilo obravnavano, zato so ga srednje šole reševale po svojih najboljših močeh. Primeri dobre prakse pa nam kažejo, da delodajalci potrebujejo dodatne spodbude, da potrebujemo povezovanje trga dela, torej vseh deležnikov, ki delujejo na področju zaposlovanja, in tudi nas, ki delujemo na področju izobraževanja, zato da za mladostnika ponudimo najboljše možnosti in zaposlitvene izhode za prihodnost," je opozorila Kekova.

Ena takih spodbud je denimo Projekt prehod mladih na trg dela v okviru ministrstva za delo, ki že kaže pozitivne rezultate. V triletni projekt, ki se je začel lani, je predvidena vključitev 2100 mladih s posebnimi potrebami, do zdaj je v projekt vključenih okoli 650 mladih, je povedala Maja Zovko Stele iz Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v RS. Eden od ciljev projekta je tudi vzpostavitev enotne zaposlitvene mreže za prehod iz šole na trg dela.

In prav na to, kako tesno sodelovanje šole z delodajalcem poveča možnosti mladostniku s posebnimi potrebami za uspešno zaposlitev, je opozorila Tita Destovnik iz družbe CenterKontura, ki se že od leta 1996 ukvarja z zaposlovanjem in usposabljanjem invalidov in težje zaposljivih oseb. "Naše poslanstvo je čim večjemu številu invalidov nuditi zaposlitev ali pri nas ali tudi drugje, imamo različne programe in od leta 2011 imamo gostinski program, in sicer v Ljubljani in Domžalah imamo učno delavnico, ki se imenuje Gostilna dela in je izključno namenjena mladim s posebnimi potrebami in s statusom invalida," je pojasnila.

Že pet let sicer sodelujejo z BIC in na praktično usposabljanje jemljejo mlade s posebnimi potrebami, ki imajo veliko težavo dokončati prakso pri drugih delodajalcih. Pri njih mladi dobijo delovne navade, predvsem socialne veščine oz. kompetence, ki jih bodo potem lahko prenašali na vsa področja življenja in bili malo bolj zaposljivi, je še dodala.

V nadaljevanju je sledil primer dobre prakse. Aida Kadić iz kranjskogorskega hotela Ramada Hotel je spregovorila o Dominiku, mladostniku s posebnimi potrebami, ki dela v njihovi slaščičarni. "Dominik nas je vse spremenil. Naša ambicija je zaposliti še več takih oseb. Želim jim pomagati, ker oni tudi nam pomagajo," je navdušeno dejala.

Na koncu so se strinjali, da v prihodnosti želijo čim več aktivnosti usmeriti v povezovanje in v to, da se praktično usposabljanje pri delodajalcu že v času šolanja uredi na sistemski ravni.