#družba 16.3.2019 10:00

Tehnologija postaja vse bolj nepogrešljiv element pri delu sodišč

piše Aleš Kocjan

Ljubljana, 16. marca - Sodišča v zadnjih letih v svoje redno delo uvajajo vse več tehnologije. Sodniki tako vse pogosteje zaslišanja prič snemajo, s čimer prihranijo čas, saj sodniku povedanega ni treba narekovati za zapisnik. Čas, pa tudi denar, sodišča prihranijo tudi z zaslišanjem prič preko videokonference. Samo lani so jih izvedli 80.

Ljubljana.
Sodišče, sojenje.
Foto: Tamino petelinšek/STA
Arhiv STA

Kot pravi sodnica na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani Dejana Fekonja, tonsko snemanje glavnih obravnav, predvsem zaslišanj, omogoča, da delo poteka hitreje in bolj tekoče. Posledično lahko na eni obravnavi zaslišijo več prič, odpadejo tudi dileme o tem, "kdo je kaj rekel, kaj je kdo slišal in kako je nekaj razumel". "Če denimo pričo zaslišujemo štiri ure in se želimo prepričati, kaj je rekla pred tremi urami, posnetek enostavno zavrtimo nazaj in poslušamo, kaj je dejansko povedala," pravi Fekonja.

Sama se za snemanje zaslišanj odloči zlasti takrat, ko je pričakovati daljše zaslišanje ali ko gre za težjo, bolj strokovno tematiko, "posebej zaslišanja sodnih izvedencev".

Vsako zaslišanje je treba nato pretipkati, kar je po besedah predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika za zdaj tudi edina slaba stran takšnega snemanja. "Vsaka ura snemanja namreč zahteva več ur prepisovanja, zaradi česar so naši strojepisci trenutno na zgornjem robu zmogljivosti," pravi. Tudi zato bi bilo po njegovih besedah dobrodošlo, da bi posneta pričanja prepisovali samo izjemoma. "A za to bi bilo treba spremeniti zakonodajo. Pobude v tej smeri smo že podali," pravi. Sicer pa zakonodaja ne določa, katera zaslišanja je treba snemati, za to se sodniki odločajo po lastni presoji.

Uporaba videokonference prihrani čas in denar

Že dlje časa sodišča pri zaslišanjih uporabljajo tudi videokonferenco, preko katere lahko zaslišijo pričo v tujini ali na primer obdolženca v zaporu, ki noče priti na sodišče. Pri slednjem je za zdaj po besedah Fekonje težava v tem, da je trenutno videokonferenca mogoča le z zaporom na Dobu, medtem ko imajo na okrožnem sodišču večinoma opravka s priporniki iz ljubljanskega pripora. Zato je njihova želja, da bi bilo mogoče s sistemom za videokonferenco opremiti še druge zapore.

Zaslišanje preko videokonference po besedah Fekonje šteje, kot da oseba dejansko stoji pred sodnikom, četudi se na primer nahaja v Dominikanski republiki. V praksi je takšno zaslišanje videti tako, da ena kamera snema dogajanje v razpravni dvorani, druga pa zaslišanega na oddaljeni lokaciji. Pri tem navzoči v dvorani zaslišanega vidijo na televizijskem zaslonu, zaslišani pa vidi dogajanje v razpravni dvorani.

Identiteto zaslišanega na oddaljeni lokaciji še pred vzpostavitvijo videokonference preveri sodno osebje domače države ali tiste, v kateri se nahaja zaslišani. To poskrbi tudi, da zaslišani nima zapiskov, mobilnega telefona ali da mu pri zaslišanju kdo ne prišepetava. Tam, kjer videokonferenca ni mogoča, pa lahko osebo na oddaljeni lokaciji zaslišijo tudi preko njenega tabličnega računalnika ali mobilnega telefona. Zaslišanje lahko opravijo tudi prek Skypa, a ga v tem primeru ni mogoče posneti.

Posebej je po besedah Fekonje videokonferenca dobrodošla, ko gre za zaslišanje zaščitenih prič, saj s tem povečajo njihovo varnost. V tem primeru sliko priče še vedno predvajajo na zaslonu v razpravni dvorani, a jo pred tem primerno zakrijejo in ji popačijo glas, da je navzoči v dvorani ne morejo prepoznati.

Po besedah Blaža Lebna iz službe za informatiko ljubljanskega okrožnega sodišča ima ljubljansko okrožno sodišče tri dvorane, ki so opremljene s tehniko za videokonferenco, preostalih 10 okrožnih sodišč pa vsaka po eno. Eno takšno dvorano ima tudi ljubljansko okrajno sodišče. Lani so na ljubljanskem okrožnem sodišču opravili okoli 80 videokonferenc, največ z BiH in Avstrijo.

Pomagajo si tudi s Street Viewom

V sodnih postopkih si sodišča pomagajo še z drugimi tehnološkimi rešitvami. Preko posebnega sistema in zaslonov v razpravni dvorani se lahko na primer iz sodne dvorane v vsakem trenutku povežejo v splet in si ogledajo multimedijske vsebine. Priči lahko preko Googlovega Street Viewa prikažejo kraj, kjer se je zgodilo kaznivo dejanje. "Prednost tega je, da se priča lažje spomni, kaj se je dogajalo. Sliko lahko natisnemo, priča pa označi, kje je bil kdo, kar gre nato v sodni spis," pravi Fekonja.

Pri delu uporabljajo tudi t. i. dokumentno kamero, s katero posnamejo dokument in ga prikažejo na zaslonu, da ga vidijo vsi navzoči. Po želji lahko tudi povečajo posamezne dele dokumenta, na primer podpis. Tako posnete dokumente lahko na daljavo predočijo priči, zaslišani preko videokonference. "Kot sodnici pa mi je ta možnost pomembna zlasti, ko imamo na primer 15 obdolžencev. Če bi se vsi obdolženi, njihovi odvetniki in tožilci drenjali za mojo mizo in gledali listino, je lahko to precej nerodno," pravi sodnica.

Pogosto na obravnavah uporabljajo tudi slušalke, ki so dobrodošle zlasti takrat, ko preko video konference zaslišujejo anonimne priče ali poslušajo posnetke iz prikritih preiskovalnih ukrepov. V teh primerih so posnetki praviloma slabše kakovosti, uporaba slušalk pa pripomore, da jih navzoči v dvorani slišijo bolje.