znanost 13.3.2019 15:59

Na prvem BFestivalu biotehniške fakultete predstavili znanstvene dosežke v letu 2018

Ljubljana, 13. marca - Na ljubljanski biotehniški fakulteti je danes potekal prvi dogodek BFestival 2019, na katerem so predstavili sedem znanstvenih dosežkov strok v letu 2018. Namen dogodka je promocija raziskovanja na fakulteti in znanstvenih dosežkov, ki pomembno vplivajo na razvoj strok in družbe.

Ljubljana, Biotehniška fakulteta.
Predstavitev znanstvenih dosežkov strok v letu 2018, ki jo je organizirala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Dekan fakultete Emil Erjavec.
Foto: Lea Udovč/STA

Prodekanja za znanstvenoraziskovalno delo Nataša Poklar Ulrih je uvodoma izpostavila nekatere odmevnejše objave in nagrade znanstvenikov in znanstvenic biotehniške fakultete. Na vse dosežke so po besedah Poklar Ulrihove izredno ponosni, saj predstavljajo pomemben del prepoznavnosti fakultete.

V svetovno zakladnico znanja na področju ved o življenju pa prispevajo tudi manj odmevni, a pomembni dosežki. Slednje so v želji, da bi spodbudili raziskovanje tudi med mladimi in poudarili pomen raziskovalnega dela za nadaljnji razvoj fakultete, prvič združili na posebnem dogodku, imenovanem BFestival, je povedala prodekanja.

Tudi dekan fakultete Emil Erjavec je izpostavil, da so na nacionalni in univerzitetni ravni pogosto izpostavljeni dosežki, ki se uvrščajo v sam vrh po zelo meritokratskih kriterijih. Obstajajo pa tudi vede in področja, ki že zaradi števila raziskovalcev ali števila znanstvenih revij ne morejo doseči takšnega vpliva, so pa za delovanje fakultete in strok zelo pomembne. Ravno takšnim vedam je bil po besedah dekana posvečen današnji dogodek.

Kot je dejal, je BFestival nova oblika promocije in integracije znanj na fakulteti, kjer so doslej premalo izkoriščali povezave med raziskovalci in raziskovalkami, med strokami in oddelki na fakulteti. Kot je še izpostavil, današnja prireditev predstavlja uvod v četrtkovo podelitev Jesenkovih nagrad, ki bo potekala v prostorih Univerze v Ljubljani.

Slavnostni govornik dogodka je bil raziskovalec Marko Petrič s Katedre za lepljenje, lesne kompozite, obdelavo površin in konstruiranje Oddelka za lesarstvo, ki se je dotaknil problema financiranja, ki je zagotovljeno predvsem za pedagoško, ne pa tudi za raziskovalno delo. Materialne temelje z raziskovalno delo morajo tako po besedah Petriča ustvarjati s prijavami na razpise in z vključevanjem v mednarodne projektne skupine, kar je zahtevno delo, ki zahteva veliko vztrajnosti, osebnostne moči in trdnosti.

Pobuda za dogodek je sicer prišla s strani komisije za raziskovalno in razvojno delo, ki je fakultetne oddelke pozvala, da sami izberejo prispevke, ki pomembno prispevajo k razvoju strok in imajo pomemben vpliv na družbo.

V okviru dogodka so tako predstavili sedem dosežkov s področja agronomije, biologije, gozdarstva in obnovljivih gozdnih virov, krajinske arhitekture, lesarstva, zootehnike in živilstva.

V prvi predstavitvi je Nina Kacjan Maršić z Oddelka za agronomijo spregovorila o dosežku s področja cepljenja rastlin. Raziskovalci so ugotovili, da ima sorta podlage pomemben vpliv na stopnjo tolerantnosti paradižnika na slanostni stres in da lahko s pravilno izbiro kombinacije sorte paradižnika in podlage pomembno vplivajo na kakovost plodov.

Tomaž Skrbinšek z Oddelka za biologijo je spregovoril o delnem genomskem preživetju jamskih medvedov. Raziskovalci so ugotovili, da izumrtje ni nujno vedno popolno, nekatere vrste lahko namreč na genetski ravni še več deset tisoč let sodelujejo v evolucijskih procesih, čeprav je njihov zadnji osebek že davno poginil.

Petra Grošelj z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire je predstavila dosežek, v katerem so razvili in primerjali dva modela za objektivno ocenjevanje ohranitvenega stanja (Natura 2000) gozdnih habitatnih tipov, Naja Marot z Oddelka za krajinsko arhitekturo pa je predstavila rezultate večletnega dela na področju raziskovanja strategij prostorskega razvoja in njihove vpetosti v širši družbeno-politični kontekst.

Boštjan Lesar z Oddelka za lesarstvo je predstavil dosežek s področja ocene kakovosti odsluženega lesa v izbranih evropskih podjetjih, ki se ukvarjajo z recikliranjem, Jakob Leskovec z Oddelka za zootehniko pa dosežek, v katerem so raziskovali sinergistično delovanje vitaminov E in C ter selena pri pitovnih piščancih.

Zadnji dosežek je predstavil Rajko Vidrih z Oddelka za živilstvo. Raziskovalci so ugotovili, da semena treh preučevanih sort črnega ribeza zaradi ugodne maščobnokislinske sestave predstavljajo nov vir prehransko pomembnih maščobnih kislin, ki bi se lahko uporabljal kot dopolnilo v vsakdanji prehrani.