znanost 11.3.2019 8:30

V stari kameni dobi v celi Evropi le 1500 ljudi

Dunaj, 11. marca - Evropa je bila v času stare kamene dobe presenetljivo redko poseljena. Po novih ocenah je pred 33.000 do 42.000 leti na evropski celini živelo v povprečju največ 1500 lovcev in nabiralcev. Nemški znanstveniki so ugotovili, da je kolikor toliko vredno število prebivalcev imelo le pet regij, največja med njimi je bila v Franciji.

Homo sapiens je iz svoje afriške domovine začel osvajati svet pred približno 130.000 leti. V več valovih so se anatomsko moderni ljudje selili na sever in pred približno 45.000 leti dosegli tudi Evropo.

Toda koliko naših prednikov je živelo na evropski celini v zgodnji fazi naseljevanja? "Raziskav, ki se ukvarjajo z demografijo Evrope v zgodnjem paleolitiku, je bilo doslej zelo malo," sta po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA zapisala Isabell Schmidt in Andreas Zimmermann z univerze v Kölnu.

Da bi zapolnili to vrzel v znanju, so arheologi preučili 33.000 do 42.000 let stara arheološka najdišča v Evropi ter iz njih izpeljali, koliko ljudi je naenkrat živelo, kako so bili prostorsko porazdeljeni in katere strategije preživetja so uporabljali.

Izkazalo se je, da je bila Evropa v tistih časih presenetljivo redko poseljena. Po ocenah je na opazovanem območju od današnje severne Španije preko osrednje do vzhodne Evrope v povprečju živelo le okoli 1500 ljudi. Zgornja meja je znašala 3300, spodnja meja pa je bila okoli 800 ljudi.

Glede na tako majhno število ni presenetljiva še ena ugotovitev znanstvenikov: samo pet območij v Evropi je imelo spodobno število prebivalcev, torej približno 150 ali več: severna Španija, jugozahodna Francija, Belgija, deli Češke in zgornje Podonavje. Osrednje območje z največjim številom prebivalcev je bilo po teh podatkih s približno 440 ljudmi na jugozahodu Francije, sledila je severna Španija s približno 260 prebivalci.

Poleg tega so raziskave pokazale, da je bilo v tistem času v Evropi še nekaj območij z zelo majhnimi populacijami, to je od 10 do 80 ljudi. Te populacije samostojno ne bi bile sposobne preživeti. Podoben nakit in znaki transporta kamnitih materialov pa kažejo, da so bile v intenzivnih stikih s prebivalci katere od petih osrednjih regij, so pojasnili arheologi.

Po mnenju znanstvenikov je zelo verjetno, da so se nekateri ljudje iz osrednjih regij v določenih letnih časih preselili na približno 200 kilometrov oddaljena območja in se tam začasno naselili. Poselitev teh območij je bila tako le občasna in za določen čas. To govori v prid tezi o zelo mobilnih skupinah lovcev in nabiralcev, ki so redno potovali na velikih razdaljah in se prilagodili različnim habitatom, so zapisali avtorji raziskave.

Ugotovitve se nanašajo na zgodnji paleolitik pred približno 42.000 do 33.000 leti. Raziskava je potekala v okviru skupnega projekta o kolonizaciji Evrope s strani zgodnjih ljudi, v katerem so sodelovale univerze iz Kölna, Bonna in Aachna.

Nemški znanstveniki so ugotovitve raziskave so objavili v strokovni reviji Plos One.