ICYDK 4.3.2019 15:31

Blagovne znamke nepogrešljiv del oblačilne industrije

Ljubljana, 4. marca - Si lahko predstavljate oblačilno industrijo brez blagovnih znamk? Znamke so postale neločljivo povezane z najrazličnejšimi izdelki in storitvami, ki jih je mogoče kupiti. Čeprav so pri oblačilih najbolj zveneče tuje znamke, je tudi v Sloveniji še vedno mogoče najti domače znamke. Znamko And by Andraž poznajo predvsem ljubitelji športa, ki z njo dobijo v celoti slovenski izdelek.

Ljubljana.
Urad republike Slovenije za intelektualno lastnino.
Foto: STA

Ljubljana.
Simona Južina iz sektorja za znamke in modele na Uradu RS za intelektualno lastnino.
Foto: STA

Ljubljana.
Simona Južina iz sektorja za znamke in modele na Uradu RS za intelektualno lastnino.
Foto: STA

Celje.
Direktorica podjetja AND by Andraž Nataša Berginc.
Foto: STA

Celje.
Podjetje AND by Andraž.
Foto: STA

Celje.
Podjetje AND by Andraž.
Foto: STA

Celje.
Podjetje AND by Andraž.
Foto: STA

Ljubljana.
Modna oblikovalka Sari Valenci.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Blagovna oziroma storitvena znamka je pravno zavarovan znak, ki omogoča razlikovanje enakega ali podobnega blaga, je pojasnila Simona Južina iz sektorja za znamke in modele na Uradu RS za intelektualno lastnino.

"Znamka pa je več kot le pravna definicija; je namreč osnovno sredstvo trženja, ki pri kupcih vzbuja zaupanje in prepoznavnost. Je sredstvo, s katerim podjetja ločujejo svojo ponudbo od konkurenčne," je dodala.

Postopek registracije znamke se začne z vložitvijo zahteve za registracijo znamke pri uradu za intelektualno lastnino. Ta jo registrira za deset let, nato pa je registracijo mogoče neomejeno obnavljati, vsakič za nadaljnjih deset let.

V Sloveniji je bilo 1. marca registriranih približno 1,69 milijona znamk. Znamke v Sloveniji veljajo, če so registrirane na Uradu RS za intelektualno lastnino, na Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) ali pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO).

Na Uradu RS za intelektualno lastnino je bilo lani registriranih 1255 znamk, od tega 112 za oblačila in obutev. Od skupnega števila znamk, doslej registriranih v Sloveniji (25.538), je bilo 2306 znamk namenjenih označevanju oblačil in obutve. Pri skupnih evropskih znamkah (1,6 milijona) pa so oblačila in obutev na petem mestu.

Slovenske ideje, slovensko oblikovanje in slovenska proizvodnja

Podjetje Andraž, ki stoji za blagovno znamko And by Andraž, je z lastnim razvojnim oddelkom, oblikovanjem in proizvodnjo na slovenskem trgu prisotno od leta 1989. Izdelujejo oblačila za šport in prosti čas, namenjena ženskam, moškim in otrokom, ter zahtevnejša zaščitna delovna oblačila.

V podjetju je 35 zaposlenih, od tega šest oblikovalcev in tekstilnih inženirjev. Direktorica Nataša Berginc kot glavno usmeritev podjetja izpostavlja proizvodnjo kakovostnih in funkcionalnih oblačil, ki jih prilagodijo željam naročnika. Oblačila sami oblikujejo in pripravijo kroje, pri šivanju pa jim pomagajo tudi druga podjetja.

Vsa podjetja, s katerimi sodelujejo, so slovenska. Tudi proizvodni materiali v celoti prihajajo iz Evrope, kar zagotavlja višjo kakovost ter predvsem človeku in okolju prijaznejše materiale. "Tako lahko s ponosom rečem, da je naša blagovna znamka slovenska znamka," poudarja Berginčeva.

Z razlogom višja cena

Evropska zakonodaja je do proizvajalcev blaga za oblačila precej stroga, kar pomeni, da morajo uporabljati surovine višje kakovosti, ki so seveda dražje. Tudi proizvodnja, ki ne temelji na poceni delovni sili in nekakovostnem delu, je dražja, zato je končna cena v Evropi proizvedenih oblačil seveda višja.

"Razumljivo je, da oblačil slovenske blagovne znamke ni mogoče ponuditi po enaki ceni kot tiste, ki v Slovenijo pridejo na primer iz Azije. Če pa poznamo prednosti kakovostnih blagovnih znamk, lahko hitro ugotovimo, da je nakup takšnih oblačil dolgoročno z več vidikov boljša odločitev," poudarja Berginčeva.

Še višje so cene oblačil priznanih modnih oblikovalcev, ki jih v Sloveniji ni malo. Ena mlajših, a kljub temu že uveljavljena in mednarodno nagrajena, je modna oblikovalka Sari Valenci. Oblikuje večinoma za moške, pred časom pa jo je k sodelovanju povabilo tudi podjetje Andraž. Zanje je ustvarila linijo športnih oblačil z izrazitejšim modnim poudarkom.

Sari meni, da lahko prav takšna sodelovanja med uveljavljenimi podjetji in mladimi oblikovalci mlade prepričajo v nakup oblačil slovenskih znamk. "Znamka ne more biti le en talentiran posameznik - potrebuje celotno ekipo, da lahko opravi delo. To premalo cenimo," je prepričana.

Ponaredki problematični z več vidikov

Ko gre za oblačilno industrijo, ni mogoče mimo ponaredkov, ki jih na trgu ni težko najti. Ponarejevalci so danes prišli že tako daleč, da je zelo težko ugotoviti, kateri izdelek je ponarejen in kateri pristen.

Ponarejanje znamk je po besedah Južine problematično tako z vidika potrošnika kot lastnika znamke. "Uporabnik pričakuje kakovosten izdelek - zanesljive lastnosti znamke, ki jim lahko zaupa. Imetniku znamke, ki vloži svojo energijo, kapital in znanje v razvoj novih izdelkov, pa ponarejeno blago in nekakovostno izvedene storitve predstavljajo materialno škodo. Resno namreč ogrožajo ugled in tržni delež, kar lahko pripelje do upada prihodkov od prodaje," je poudarila.

Južina tako mlade in vse ostale poziva, naj spoštujejo intelektualno lastnino drugih, saj smo vsi dejavno udeleženi pri ohranjanju kakovosti znamk. "Kar bomo s polic jemali, to bomo na police dobili," je prepričana.

Projekt ICYDK

Prispevek je nastal v okviru projekta ICYDK - Če slučajno še ne veš, ki ga Tehniški muzej Slovenije skupaj s partnerji izvaja s podporo EUIPA. Glavni namen in cilj projekta je osveščanje mladih o intelektualni lastnini, vpliv na ravnanje in vedenje mladih ter njihovo vrednotenje in dojemanje intelektualne lastnine, spoštovanje avtorskih pravic in prepoznavanje zlorab, še posebej v digitalnem okolju, ter spodbujanje kreativnosti in inovativnosti v praksi.