FRI lani sodelovala pri več kot 100 projektih

Prodekan za raziskovalno dejavnost Tomaž Curk je na srečanju z novinarji poudaril, da se računalništvo preliva na vsa področja v družbi in znanosti, saj so računalniki nepogrešljivo orodje, ki s hitro obdelavo velikih količin podatkov in z izvajanjem zahtevnih simulacij omogočajo napredek in nova odkritja.

"Marsikatera stvar, ki jo tukaj razvijamo iz naše radovednosti, se pravi kot temeljno raziskavo, se lahko potem aplicira v praksi, recimo na področju strojnega vida," je dejal.

S projekti se fakulteta povezuje z javno agencijo za raziskovalno dejavnost, industrijo in pa tudi s tujino. Lani so bili tako vpeti v devet evropskih in devet mednarodnih projektov, med drugim so vzpostavili petletno sodelovanje s skupnim raziskovalnim središčem Evropske komisije in sodelovanje z Evropskim centrom za jedrske raziskave (Cern), za katerega so pripravili ogrodje za vizualizacijo dogodkov v trkalniku, ki je javno dostopno.

Kot je pojasnil Ciril Bohak iz laboratorija za računalniško grafiko in multimedijo, v Cernu namreč zbirajo podatke o dogodkih, ki so premajhni in prekratki, da bi jih bilo mogoče posneti, hkrati pa obdelujejo količine podatkov, ki jih je težko analitično obdelovati.

Nasploh je bilo po besedah Curka lani precej dosežkov, kažejo pa se tudi vzpodbudni trendi, saj se je povečalo tako število projektov kot število zaposlenih raziskovalcev.

Eden takšnih dosežkov je tudi večletni projekt Turizem 4.0, največji znanstveno raziskovalni projekt na področju turizma v Sloveniji, s katerim želijo v industrijo pripeljati sodobne tehnologije, kot so internet stvari, umetna inteligenca in navidezna resničnost.

Kot so na fakulteti zapisali v letnem pregledu raziskovalnih dosežkov, želijo te tehnologije uporabiti za pomoč pri upravljanju tokov turistov s hkratnim spoštovanjem njihove zasebnosti ter za pomoč pri blaženju negativnih posledic turizma za lokalno skupnost in okolje.

Z zasebnostjo se ukvarja tudi Blaž Meden iz laboratorija za računalniški vid, ki razvija algoritem za deidentifikacijo obrazov na video posnetkih v realnem času. Kot je pojasnil, je algoritem zasnovan tako, da ob tem, da zabriše identiteto posameznika, omogoča prepoznavno določenih karakteristik, kot so izrazi na obrazu ali spol.

Ob vseh dosežkih so na fakulteti zadovoljni, da so se sprostila določena sredstva, saj so tako lahko začeli pridobivati nove projekte. A vseeno ostajajo finančno podhranjeni, saj ostajajo sredstva za financiranje študija po besedah Curka sorazmerno na enaki ravni kot pred desetimi leti kljub vedno večjim potrebam po strokovnjakih.

"Moramo se znajti na druge načine, recimo preko povečanega sodelovanja z industrijo. To je super, vendar pa so projekti nekoliko krajši in ne moreš graditi dolgoročne strategije na projektih, ki trajajo dve ali tri leta," je pojasnil.