Ko legendarna znamka dobi novo podobo

Tovarna koles Rog je bila ustanovljena leta 1951 na območju tovarne usnja ob Trubarjevi cesti v Ljubljani. Po osamosvojitvi Slovenije so se pojavile finančne težave in kljub večletnim prizadevanjem za njeno rešitev je družba pristala v stečaju.

Leta 2016 je Gorenje v sodelovanju z družbo BTC napovedalo oživitev blagovne znamke Rog. Da bi to lahko storili, so morali od obstoječih lastnikov najprej kupiti pravice za uporabo znamke. To jim je omogočilo proizvodnjo in prodajo pod istim imenom, logotip pa so nekoliko posodobili.

Sledila je predstavitev prvih koles Pony nove generacije, za katera skrbi družba Gor Kolesa. Ta je danes v lasti šoštanjskega podjetja Turna in na trg pošilja ponyje različnih modelov in barv. Sestavljajo jih v Velenju.

Legendarni stil, sodobnejša izvedba

Po besedah direktorja družbe Gor Kolesa Roka Lesjaka so želeli izdelati ravno toliko posodobljeno Pony kolo, da bi ohranilo tradicionalni videz in značilnosti, a ponudilo nekaj tehničnih izboljšav za udobnejšo vožnjo.

"Znamko smo lahko tako približali sodobnemu času in sodobnemu kolesarju. Predstaviti smo želeli kolo, ki bo zanimivo za mestno vožnjo, pa tudi kamping in karavaning," je pojasnil. Novi ponyji imajo med drugim lažji in bolj trpežen okvir, notranje prestave in LED-luči.

Skladno s tradicijo so tudi ponyji nove generacije zložljivi, kar olajša prenašanje in shranjevanje. Ekipa pa je poskrbela za še eno sodobno rešitev: kolo dostavijo na dom, pri čemer kupec samo nastavi pedala in krmilo.

Ko oblikovanje prevzamejo mladi

Poseben poudarek pri oblikovanju novih ponyjev je bil na mladih, med katerimi so res (znova) postali zelo priljubljeni. Družba Gor Kolesa je predstavnici mlade generacije celo zaupala oblikovanje posebne izvedbe ponyja. Gre za t. i. dirt bike različico, ki jo je oblikovala mlada, a uveljavljena in mednarodno nagrajena modna oblikovalka Sari Valenci.

Tako kot njene modne kreacije - oblikuje oblačila za moške - je tudi "dirt bike" pony posledica izvirne ideje. Kot poudarja Sari, se še posebej v svetu mode, kjer se kreacije ponavljajo v podobni obliki, lahko zgodi, da se ideja ponovi in je po krivem označena kot ponaredek, a je takšna možnost majhna.

"Seveda obstaja možnost, da dva razmišljata podobno in povsem neodvisno prideta do podobnih idej. Sicer pa idej drugih ne bi smeli kar kopirati. Konkretno v modi to pomeni diskreditacijo celotnega truda oblikovalca, česar si verjetno nihče ne bi želel," je še dodala.

Vsaka znamka je intelektualna lastnina

Kot poudarja Lesjak, znamka Rog pooseblja kakovost, zato jim je bilo še toliko bolj pomembno, da izdelajo kolesa visoke kakovosti in funkcionalnosti. "Blagovna znamka Rog je še vedno široko prepoznana, zato bi bilo škoda izpustiti izjemno priložnost graditi na takšni znamki," je dejal.

Kršitev pravic intelektualne lastnine - pod slednjo spadajo še avtorske pravice, patenti in modeli - s področja blagovnih znamk spada med ponarejanje. Ponaredki so danes vse pogosteje prisotni, pri čemer Lesjak obžaluje, da se mladi premalo zavedajo, da nakup ponaredka pomeni tudi nakup izdelka nižje kakovosti.

Poudarja še, da je krivično meniti, da so priznane tuje blagovne znamke že same po sebi boljše od slovenskih. "Verjamem, da mlade bolj privlačijo tuje blagovne znamke, kot je Apple, a imajo domače prav tako velik pomen. Blagovna znamka pomeni garancijo kakovosti, zgodovino in materialno dobrino, ki izdelku doda vrednost," je še poudaril.

Projekt ICYDK

Prispevek je nastal v okviru projekta ICYDK - Če slučajno še ne veš, ki ga Tehniški muzej Slovenije skupaj s partnerji izvaja s podporo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

Glavni namen in cilj projekta je osveščanje mladih o intelektualni lastnini, vpliv na ravnanje in vedenje mladih ter njihovo vrednotenje in dojemanje intelektualne lastnine, spoštovanje avtorskih pravic in prepoznavanje zlorab, še posebej v digitalnem okolju, ter spodbujanje kreativnosti in inovativnosti v praksi.