Turizem 18.1.2019 9:58

Štetje obiskovalcev v TNP podlaga za ukrepe usmerjanja obiska

Bled, 18. januarja - V Triglavskem narodnem parku (TNP) so lani uspešno izvedli prvo štetje obiskovalcev parka z avtomatskimi števci. Sistematično štetje je pomembno za usmerjanje obiska in za ukrepe trajnostne mobilnosti, zato bodo z njim nadaljevali tudi letos, je napovedala vodja informacijsko-izobraževalne službe TNP Majda Odar.

Mojstrana. Slap Peričnik v dolini Vrata. Narava, Triglavski narodni park, pohodništvo. Foto: Aljoša Rehar/STA Arhiv STA

Mojstrana.
Slap Peričnik v dolini Vrata.
Narava, Triglavski narodni park, pohodništvo.
Foto: Aljoša Rehar/STA
Arhiv STA

Odarjeva bi morala rezultate spremljanja obiska predstaviti na četrtkovi seji sveta javnega zavoda TNP, na kateri so svetniki potrdili program dela in finančni načrt zavoda za letošnje leto, vendar ta točka zaradi dolžine seje ni prišla na vrsto. Je pa Odarjeva rezultate spremljanja obiska predstavila novinarjem.

Kot je pojasnila, so pred lanskim poletjem na najbolj obiskana območja parka, in sicer na območje Vrat, Krme, Pokljuke, Bohinja in Trente, diskretno namestili 11 avtomatskih števcev obiska. Z njimi so spremljali obisk od 1. julija do konca oktobra in za najbolj obiskani točki sta se izkazali dolina Blato in dolina Vrata.

V dolini Blato, ki velja za izjemno priljubljeno tudi pri tujcih, so števci zaznali 30.000 prehodov, od tega daleč največ v avgustu. Proti Studorskemu prevalu je bilo 20.000 prehodov, na območju Krme blizu 20.000, na Triglav preko Praga pa 23.000. Skupno je bilo vseh zabeleženih prehodov blizu 120.000.

Rekorderka po obisku so bila Vrata. Na koncu doline med Aljaževim domom in spomenikom so zabeležili 42.000 prehodov posameznikov, v dolini pa je bil nameščen tudi števec prometa, ki je zabeležil 60.000 prehodov avtomobilov, kar pomeni, da je bilo v dolini v štirih mesecih 30.000 avtomobilov.

Največ, skoraj 1200 prehodov je števec med Aljaževim domom in spomenikom zaznal 18. avgusta, ko je v Vratih potekala akcija umirjanja prometa in je bil dostop z avtomobilom v dolino omejen, obiskovalcem pa je bil zagotovljen javni prevoz. "Iz tega lahko sklepamo, da ljudje tovrstne akcije in dolgoročne ukrepe pozdravljajo," je zadovoljna Odarjeva.

Kot je ocenila, se je sistematično štetje izkazalo za zelo učinkovito, saj števci omogočajo precej dober vpogled v obisk posameznih območij po urah in dnevih. Ti podatki so pomembni za uvajanje javnega prevoza in drugih ukrepov usmerjanja prometa ter trajnostne mobilnosti, ki se jih je bohinjska občina v minulih letih že lotila, podobni ukrepi pa ob vse večjem obisku čakajo tudi druge občine.

S projektom spremljanja obiska, ki ga po vedenju Odarjeve na tako velikem območju in na tak način v Sloveniji ni izvajal še nihče, nameravajo v TNP nadaljevati tudi letos. Namestiti želijo okoli 25 števcev, vendar mora za to sredstva odobriti še vlada, saj se projekt v večji meri financira iz 56. člena zakona o TNP, ki opredeljuje sredstva iz državnega proračuna, namenjena konkretnim naravovarstvenim razvojnim aktivnostim v parku.

Odarjeva meni, da bi spremljanje obiska s števci morala postati stalnica pri upravljanju obiska zaščitenega območja. Lani so števce večinoma še najemali in jih preizkušali, kateri so najbolj optimalni, letos pa jih nameravajo kupiti.

Obisk želijo spremljati na več območjih, tudi denimo na območju Vršiča in krnskega pogorja. Števce bi radi postavili tudi po dolinah, kjer se obisk koncentrira, in v conah, kjer lahko obisk najbolj ogroža naravo, zlasti živalske vrste, denimo divje peteline. Na takšnih območjih si v času, ko prinaša posledice za živalske vrste, obiskovalcev ne želijo.