Mediji 16.1.2019 16:12

Pričakovanja novinarskega ceha glede sprememb medijske zakonodaje večja od napovedi ministrstva

piše Bojan Šuštar

Ljubljana, 16. januarja - Na seznamu kislih jabolk, v katera bo morala zagristi ekipa ministra za kulturo Dejana Prešička, je tudi medijska zakonodaja. Med zainteresirano javnostjo, še posebej v novinarskem cehu, so pričakovanja velika. Slišati je pozive h korenitim zakonskim spremembam, na ministrstvu pa za zdaj napovedujejo le poseg v "najbolj pomanjkljive" določbe.

Ljubljana.
Kulturni minister Dejan Prešiček.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA

Na ministrstvu za kulturo so srečanje z novinarskimi organizacijami sprva sklicali za četrtek, a so ga nato prestavili na 25. januar. Kot so pojasnili za STA, je nov termin posledica dodatnih usklajevanj predlogov zakonskih sprememb. V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) pa so opozorili, da jim na ministrstvu še niso razkrili rešitev, ki jih nameravajo predlagati.

Ministrstvo za spremembe le najbolj pomanjkljivih členov zakona o medijih

Za zdaj na ministrstvu pripravljajo le novelo zakona o medijih, ključne rešitve pa bodo "rezultat minimalnega konsenza vseh deležnikov". Po njihovih navedbah se predvidene spremembe nanašajo na "redefinicijo javnega interesa, kvote slovenske glasbe, ukrepanje ob spodbujanju k neenakopravnosti in nestrpnosti, odpravo nekaterih birokratskih postopkov, obvezno vključitev programov v javnem interesu, spodbujanje zaposlovanja novinarjev itd.".

Naštete spremembe so povezane "s členi, ki so se v preteklosti izkazali kot najbolj pomanjkljivi", so sporočili z ministrstva in napovedali, da bo javna razprava o osnutku novele predvidoma stekla v začetku februarja. Na vlado naj bi novela priromala v maju. Ob tem so obljubili, da bodo pripravili vrsto srečanj z vsemi deležniki na medijskem področju: novinarji, medijsko zbornico in operaterji.

V DNS so znova poudarili, da le popravki zakonodaje nikakor niso dovolj ambiciozen cilj. "Brez zelo konciznega razmisleka, kakšni mediji in kakšno novinarstvo so v interesu slovenskih državljanov in v katero smer lahko država s svojo politiko usmerja razvoj, so vsi lepotni popravki zakona brez smisla," so zapisali. Opozorili so, da se slovenski medijski trg že leta oblikuje po svoje in mimo javnega interesa.

V DNS pričakujejo ambiciozno spreminjanje zakonodaje in ne mini popravkov

"Samo sovražni govor - to, kar se zdaj izpostavlja, da je treba nagovoriti, je pomembno, a nedvomno tudi preozko polje," je dejala predsednica DNS Petra Lesjak Tušek in izrazila upanje, da bodo na ministrstvu bolj ambiciozni in drzni v posegih, saj ni poglavja, ki ne bi potrebovalo prenove. Skrbi jo, da bo pristop Prešičkove ekipe fragmentaren in da bo nagovoril premalo problemov.

"Novinarstvo kot poklic je v krizi, vedno težje ga je financirati, tiskani mediji so v krizi, naklade še vedno padajo, na udaru so vedno bolj tudi televizije," je le del problemov, na katere so spomnili v DNS. Po njihovi oceni sta izziva, ki kličeta po zakonski spremembi, tudi "brezzobi medijski inšpektorat in popolna neučinkovitost ministrstva pri zaščiti javnega interesa na področju medijskega lastništva".

Tudi v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) doslej z ministrstva za kulturo še niso prejeli nobenega osnutka sprememb zakona o medijih. "Rečemo pa lahko, da zakonske spremembe ne bi smele prinašati omejevanj svobode izražanja pod krinko 'boja zoper sovražni govor'," je za STA ocenil predsednik ZNP Matevž Tomšič.

Spreminjanje zakonodaje pod krinko boja zoper sovražni govor po mnenju ZNP zgrešeno in problematično

"Če se je k pripravi sprememb zakona pristopilo s tem namenom, je to zelo zgrešeno in problematično z vidika demokratičnih standardov. Pregon sovražnega govora je namreč treba urejati z drugimi zakoni, ne z medijskim," meni Tomšič. Si pa v ZNP med drugim želijo sprememb pri pravici do popravka, predvsem ko gre za objave popravkov v spletnih medijih.

"Zdajšnji zakon tega področja namreč ne ureja, saj govori le o popravkih v tiskanih medijih ter na radiu in televiziji. Preprečiti bi tudi bilo treba, da imajo zainteresirani možnost zahtevati popravek, četudi se poprej, ko jih je novinar prosil za pojasnila, niso odzvali ali pa so njihove navedbe evidentno neresnične," je dodal.

Iz medijske stroke prihaja opozorilo, da bi morala temelj sodobni zakonodaji postaviti nova strategija, ki bi bila rezultat javne razprave vseh deležnikov in bi zajela medijsko realnost. Pri tem stroka ne pričakuje, da bi ustrezen zakonodajni okvir čudežno izboljšal položaj slovenskih medijev, bi pa omogočil stabilnejše in preglednejše pogoje za njihovo delovanje.

Stroka opozarja na položaj novinarjev, javni interes v medijih in lastniške prevzeme

Medijska stroka tudi pritrjuje pozivom, da bi morale spremembe zakonodaje nagovoriti tako vprašanje vse slabšega položaja novinarjev kot vprašanje javnih medijev in javnega interesa v medijih. Stroka je soglasna, da po ustrezni zakonodaji kličejo tudi lastniški prevzemi in združevanje medijev, ki so že nekaj mesecev v središču pozornosti in obetajo velike spremembe na medijskem trgu.

Ob tem pa bi veljalo spomniti tudi na opozorilo predstojnika katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Jerneja Amona Prodnika iz njegove izjave za STA: "Morda tako ignorantski odnos do medijske zakonodaje niti ni presenetljiv, saj lahko zakonodajalcu celo odgovarja, da se morajo mediji ukvarjati predvsem sami s sabo - posebej glede na to, da je ena izmed osrednjih funkcij medijev nadzor nad politiko."