Lonstroffova tovarna v Logatcu nastaja skladno s časovnico in proračunom

Gradnja tovarne je stekla junija lani in po zagotovilih direktorja družbe Lonstroff Slovenija Petra Webra, glavnega izvršnega direktorja Lonstroffa Ursa Bahnmüllerja in direktorja iz Sumitomove enote za hibridne izdelke iz gume Naofumija Harade dela potekajo skladno s časovnico in finančnim okvirom, s čimer so zelo zadovoljni. Zahvalili so se vsem, ki sodelujejo pri tem.

Gradnjo so v investitorju zaupali družbi Kolektor Koling s pogodbenimi partnerji. Okvir tovarne že stoji, deloma je objekt že tudi zaprt in opremljen s fasado. Celoten obrat bo imel okoli 15.000 kvadratnih metrov uporabne površine in približno 10.000 kvadratnih metrov tlorisne površine v treh nadstropjih - kleti, pritličju in prvem nadstropju.

Večina proizvodnje malih delov iz elastomerov za potrebe medicine bo v pritličnem delu, v zgornjem nadstropju bodo med drugim pisarne in laboratoriji, v spodnjem delu pa poleg skladišč tudi naprave za čiščenje odpadnih vod in pripravo demineralizirane vode za proizvodnjo. Po navedbah Harade in Bahnmüllerja so stroji že naročeni, kmalu se bo začela vgradnja prvih.

Kot sta povedala Weber in Bahnmüller, so že zaposlili deset bodočih vodstvenih delavcev, ki bodo zadolženi za vsakodnevno vodenje proizvodnega procesa. Ti so trenutno na uvajanju na sedežu Lonstroffa v Švici. Do aprilskega začetka poskusne proizvodnje naj bi zaposlili še 40 do 50 delavcev, do začetka proizvodnje v oktobru pa naj bi v obratu delalo okoli 180 delavcev.

Weber je omenil, da je preostanek zemljišča, ki so ga kupili na območju nekdanje tovarne Kli Logatec, dovolj velik za širitev proizvodnje, postopke zanjo pa bodo morali po njegovih besedah očitno začeti že pred koncem gradnje osnovnega obrata. Tega so tako zasnovali tako, da omogoča preprosto širitev na nove prostore. Za zdaj imajo načrte za do 3000 kvadratnih metrov dodatnih površin, zaposlili pa bi lahko do 50 dodatnih delavcev.

Po Bahnmüllerjevih besedah je v Logatcu za zdaj v načrtu le proizvodnja, medtem ko raziskave in razvoj ostajajo v Švici. Morebitne selitve dela tega segmenta v Slovenijo za zdaj ni želel napovedovati.

Ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, ki si je danes z ekipo ministrstva skupaj s predstavniki Lonstroffa in Sumitoma ogledal gradbišče, veseli, da je pol leta po slovesni zasaditvi češnje in lipe videti že takšen napredek.

Od treh velikih tujih začetnih naložb, ki jih je Slovenija pridobila v zadnjem času, poleg te sta to še Yaskawina tovarna robotov v Kočevju in prva faza proizvodnega centra kanadsko-avstrijske avtomobilske družbe Magna Steyr v občini Hoče-Slivnica pri Mariboru, je Počivalšek pri Lonstroffovem projektu še posebej ponosen na to, da gre za za dobro prakso gradnje nove industrije na degradiranem območju, ki jih je v Sloveniji skoraj 1100.

Naložba v tovarno je predvidena v višini 48 milijonov evrov, od česar je 4,8 milijona evrov finančne spodbude države. Počivalšek je danes povedal, da je 910.000 evrov država že nakazala decembra lani, preostanek pa bo letos.

Lonstroff se je sicer s projektom znašel tudi v zgodbi, ki naj bi bila razlog za nedavne menjave v vodstvu Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ta je zemljišče, kjer nastaja tovarna, prevzela od nekdanje Factor banke in ga nato prodala nepremičninski družbi Svet Re za dva milijona evrov, Svet Re pa je pet dni pozneje to zemljišče Lonstroffu prodal za tri milijone evrov. Interna revizija, ki jo je izvedla družba Ernst & Young, je po pisanju medijev pokazala, da je šlo pri tem za nekatere sporne posle.

Weber je danes povedal, da to na investicijo ne vpliva, prav tako pa po njegovih besedah niso vse informacije v medijih čisto točne. Napovedal je, da bodo v prihodnje podali več pojasnil.