Božič: Premalo storimo glede obveščanja o pozitivnih vidikih EU

Bruselj, 8. januarja - Vsi skupaj storimo premalo glede obveščanja o pozitivnih vidikih EU, je danes v Bruslju opozoril državni sekretar na zunanjem ministrstvu Dobran Božič. Za zmanjšanje vrzeli med institucijami in državljani EU je treba več govoriti o konkretnih pozitivnih projektih, na primer o cestah, zgrajenih z evropskim denarjem, je ponazoril.

Božič se je danes v Bruslju udeležil zasedanja ministrov EU za evropske zadeve, ki so v luči majskih evropskih volitev razpravljali o tem, kako se učinkoviteje spopasti z dezinformacijami in kako z državljani bolje komunicirati o Evropi.

V Bruslju že leta ponavljajo opozorila, da je treba storiti več za približanje državljanov institucijam unije, tako da bodo bolje razumeli delovanje unije in njene koristi. A konkretnih novih idej za zdaj ni.

Tudi danes po Božičevih besedah novih konkretnih zamisli ni bilo, je pa bilo jasno izraženo stališče, da je treba storiti več glede obveščanja o pozitivnih vidikih EU - o velikih in malih projektih, na primer o cestah, zgrajenih z evropskim denarjem, ali o projektih, kot je odprava stroškov za gostovanje v tujih mobilnih omrežjih.

Ob tem je državni sekretar izpostavil ogromno količino podatkov vsepovsod. Lani je bilo proizvedenih več informacij po svetu kot v vsej zgodovini človeštva, pa kljub temu manjkajo prave informacije, je ponazoril.

Nove tehnologije oziroma umetna inteligenca prinašajo nove metode, ki omogočajo ustrezno posredovanje informacij in tudi preverjanje, ali so prave informacije prišle do pravih ciljnih skupin, je izpostavil slovenski državni sekretar.

Pri tem se sicer po Božičevih besedah ne sme pozabiti, da velik del prebivalstva ne uporablja novih tehnologij in da je treba ohraniti tudi stare tradicionalne poti obveščanja.

Opozoril je tudi na previdnost pri uporabi novih tehnologij, da se ne posega v bistvo demokracije - svobodo medijev ter svobodo do informacij in do izražanja - ter da ni psihološke propagande.

Dezinformacije prihajajo z vseh strani, je odgovoril Božič na vprašanje, ali prihaja večja grožnja dezinformacij za EU iz Rusije ali iz ZDA, kjer se je desničarski ideolog Steve Bannon, bivši glavni politični strateg predsednika Donalda Trumpa, lotil projekta v podporo evropski skrajni desnici pred evropskimi volitvami.

Za romunskega ministra za evropske zadeve Georgea Ciambo je odgovor jasen: za Romunijo so to še zlasti občutljiva vprašanja zaradi njene vzhodne soseščine. Da bi sovražnost ali grožnje prihajale iz ZDA, pa je odločno zavrnil, saj da čezatlantski partnerici druži veliko več, kot ju ločuje.

Preveč je praznega prostora, ki se zlahka zapolni z napačnimi informacijami o Evropi, je sicer opozoril tudi Ciamba, ki je vodil zasedanje, ker Romunija v prvi polovici leta predseduje EU.

Pozneje ta mesec, 21. januarja, bodo o tem izzivu govorili tudi zunanji ministri unije. Ministrske razprave sledijo decembrskemu pozivu voditeljev članic unije k hitremu in odločnemu ukrepanju za zagotovitev svobodnih in poštenih evropskih in nacionalnih volitev.

Na dnevnem redu je bil danes tudi večletni evropski proračun za obdobje 2021-2027, a bistvenih premikov pričakovano ni. Ministri so potrdili cilj, da se politični dogovor doseže jeseni, čeprav bruseljski analitiki dvomijo, da bo dogovor mogoč že letos.

Slovenija po Božičevih besedah podpira prizadevanja, da se proračun sprejme do oktobra letos. Slovenska stran se sicer že vseskozi zavzema za čimprejšnji dogovor, saj bi ji ta zagotovil več kohezijskih sredstev.

Če bo politični dogovor dosežen letos, se bodo po neuradnih informacijah pri izračunavanju kohezijskih sredstev uporabili statistični podatki za obdobje 2014-2016, sicer pa za obdobje 2015-2017, kar zaradi večje razvitosti poslabša izračun za Slovenijo.