znanost 11.1.2019 11:33

Pajkov strup kot sredstvo za zdravljenje kronične bolečine

Ljubljana, 11. januarja - Slovenska raziskovalka Lučka Bibič, med kolegi znana tudi kot Spiderwoman, v okviru doktorskega študija na Univerzi Vzhodne Anglije v Veliki Britaniji preučuje pajkov strup kot sredstvo za zdravljenje kronične bolečine. Navdušena znanstvenica je na temo svojih raziskav izdelala računalniško igro Bug Off Pain, vodi pa tudi delavnice in pripravlja podcaste, s katerimi znanost približuje javnosti. Za svoje delo je v lanskem letu prejela nagrado Future leaders.

Ljubljana.
Znanstvenica Lučka Bibič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Znanstvenica Lučka Bibič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Znanstvenica Lučka Bibič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Znanstvenica Lučka Bibič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Znanstvenica Lučka Bibič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Znanstvenica Lučka Bibič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Znanstvenica Lučka Bibič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Znanstvenica Lučka Bibič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Lučka Bibič je slovenska raziskovalka, diplomantka fakultete za farmacijo v Ljubljani, ki v okviru doktorskega študija na Univerzi Vzhodne Anglije v Norwichu v Veliki Britaniji preučuje toksine v pajkovem strupu ter njihovo potencialno uporabo kot protibolečinskih sredstev za zdravljenje kronične bolečine.

O svojem delu govori z gorečim navdušenjem ter poudarja, da je znanost kul. Pri delu pa jo najbolj navdušuje to, "da lahko novo odkritje čez nekaj let postane realnost, da lahko njihove ideje pomagajo ogromnemu številu ljudi".

Kronična bolečina

Kot je pojasnila Bibičeva, vsak peti človek na svetu trpi za kronično bolečino. Gre za bolečino, ki traja tudi po tem, ko je vzrok bolezni ali poškodbe odstranjen oziroma ko vzroka ni mogoče odstraniti.

Najučinkovitejše protibolečinsko sredstvo je trenutno morfij, iz skupine opioidov, ki v medicini velja za enega najmočnejših analgetikov med naravnimi snovmi. Po začetnem navdušenju nad tem zdravilom se je izkazalo, da ima tudi veliko neželenih stranskih učinkov, ki povzročajo hudo psihično in fizično zasvojenost.

Slednje je še posebej pereč problem v ZDA, kjer je že več let govora o opioidni krizi, ki jo med drugim pripisujejo nespametnemu predpisovanju protibolečinskih zdravil in dejstvu, da je nekatere opioide mogoče kupiti v prosti prodaji.

Leta 2012 so v ZDA denimo predpisali rekordnih več kot 280 milijonov protibolečinskih zdravil, z opioidi, med katere med drugim spadata tudi heroin in fentanil, pa je v ZDA zasvojenih približno dva milijona ljudi. Vsak dan po podatkih Nacionalnega inštituta za zlorabo drog v ZDA zaradi predoziranja z opioidi umre več kot 115 ljudi. Za primerjavo - v Angliji je leta 2016 zaradi opioidov umrlo 2000 ljudi, v ZDA pa kar 42.000.

V pajkovem strupu išče alternativo morfinu

Bibičeva želi v okviru svojih doktorskih raziskav poiskati snov, ki strukturno ne bi bila podobna morfinu in s katero bi lahko zdravili kronično bolečino brez posledic zasvojenosti. Alternativo morfinu Bibičeva išče v pajkovem strupu, pri čemer jo zanima, ali je mogoče toksine, ki jih pajek uporablja za omrtvičenje plena, uporabiti tudi za omrtvičenje oziroma utišanje živčnih signalov, ki so pomembni za bolečino.

Njihov cilj je v koktajlu snovi, ki jih vsebuje pajkov strup, poiskati tiste snovi oziroma tiste toksine, ki v živčnih celicah v naših možganih utišajo bolečino. Bibičeva v svojem delu tako preučuje, kako specifični toksini v pajkovem strupu delujejo na možganske celice mikroglije ter ali lahko ti toksini utišajo točko na mikrogliji, ki je pomembna za prenašanje bolečinskega signala.

Trenutno so po besedah Bibičeve še v zgodnjih fazah raziskav. Ko bodo našli toksin, ki bi lahko utišal receptor v možganih, bo potrebnih vsaj še 10 ali 15 let, da bi snov prišla do pacientov, oziroma 20 do 25 let, da bo dostopna na trgu. Bi pa to imelo pomembne posledice za zdravljenje kronične bolečine, saj bi namesto zasvojljivega morfina lahko uporabljali bolj naravno sredstvo, z manj neželenimi stranskimi učinki.

Vsestranska znanstvenica med bodočimi voditelji na področju znanosti

Ameriško kemijsko društvo (American Chemical Society) je Bibičevo v lanskem letu nagradilo z uvrstitvijo v program Bodoči voditelji (Future leaders), v katerega so vključeni doktorski študenti in podoktorski raziskovalci s celega sveta. V program jo je uvrstila Služba za izmenjavo kemijskih izvlečkov (Chemical Abstracts Service), ki deluje znotraj Ameriškega kemijskega združenje.

Nagrado so ji podelili za delo na različnih področjih, tako raziskovalnem kot tudi na področju komuniciranja znanosti. Bibičeva je namreč v okviru štirimesečnega pripravništva na Univerzi v Cambridgu sodelovala pri ustvarjanju nagrajenega BBC-jevega tedenskega znanstvenega programa Naked Scientists, za katerega je pripravila 10 člankov ter 15 podcastov.

V okviru pripravništva je pripravila tudi enourno radijsko oddajo o tem, kako znanost pomaga pri pripravi animiranih filmov (Animation is the Reel Deal), ki je bila predvajana na britanskem kanalu BBC5 Live in avstralskem ABC ter dosegla rekordnih milijon prenosov. Po pripravništvu pa so jo na Univerzi Vzhodne Anglije povabili k izvajanju delavnice z doktorske študente na temo komuniciranja znanosti.

Da bi svoje raziskave približala javnosti, je Bibičeva leta 2017 ustvarila tudi računalniško igro v virtualni resničnosti z naslovom Bug Off Pain, ki jo je prvič predstavila na znanstvenem festivalu v Norwichu. V računalniški igri se igralec preseli v človeške možgane in spoznava, kako lahko ljudje zaznavajo bolečino.

Komuniciranje znanosti

Prepričana je, da je komuniciranje znanstvenih raziskav širši javnosti izredno pomembno, a ni preprosto. Govoriti o tem, kaj znanstveniki počnejo v laboratoriju, je po mnenju Bibičeve težko, vendar se je tega potrebno naučiti, za kar pa sta potrebna motivacija in spodbuda.

Angleški izobraževalni sistem je do komuniciranja znanosti javnosti izredno spodbuden, zato imajo študenti tekom študija veliko priložnosti in treninga na tem področju. Bibičeva meni, da bi to področje morali v večji meri spodbujati tudi v Sloveniji.

Meni, da je kultura komuniciranja znanosti v Angliji bistveno drugačna in bolj spodbudna kot v Sloveniji. Kot je dejala, ji je ta kultura "pomagala odpreti komunikacijske ventile". Na ta način je začela spoznavati, da se ljudem zdi njeno delo zelo zanimivo ter da ji zastavljajo vprašanja, ki so relevantna in edinstvena.

O Lučki Bibič

Bibičeva je svoj študij farmacije pričela na Univerzi v Ljubljani in magistrsko delo opravila na Univerzi v Koebenhavnu. Po enoletnem študiju akademske angleščine v Sydneyju (Avstralija) je bila leta 2015 nagrajena s prestižno štipendijo BBSRC DTP za doktorski študij molekularne nevroznanosti na univerzi UEA v Angliji. V sklopu svojega doktorata je sodelovala v programu Naked Scientists (Univerza v Cambridgeu), vodila študijsko kreditirane delavnice znanstvene produkcije, ustvarila virtualno-realnostno igro na idejni zasnovi svojega doktorata in vodila zmagovalno ekipo CryoThaw na biotehnološkem tekmovanju YES2017 v Veliki Britaniji. Sedaj piše za revijo Journal of the American Chemical Society (JACS), končuje svoj doktorat in redno tvita na @LuckaBibic.