ICYDK Podjetja 28.12.2018 9:05

Od ideje do zdravila

Ljubljana, 28. decembra - Že ob glavobolu ali bolečem grlu marsikdo poseže po zdravilih, ki z leti razvoja postajajo vse bolj napredna in učinkovita. Farmacevtska industrija napredek dosega z nenehnim raziskovanjem, preizkusi in inovativnostjo, kar nemalokrat prinese osupljive rezultate. Zdravila, ki jih podjetja razvijajo in pozneje proizvedejo z novimi oz. inovativnimi pristopi, obenem tudi patentno zaščitijo. To ne zagotavlja le varovanja intelektualne lastnine podjetij, temveč tudi varnost in zanesljivost za uporabnike.

V globalni farmacevtski industriji pomembno vlogo igra tudi Slovenija. Družbe, kot je novomeška tovarna zdravil Krka, so njeno ime ponesle širom sveta in dokazale, da razvoj znanosti ni pogojen z velikostjo države.

Zgodovina Krke sega v leto 1954, ko je bil ustanovljen farmacevtski laboratorij Krka. Skozi desetletja je podjetje raslo in se razvijalo ter si do danes ustvarilo ime enega vodilnih proizvajalcev generičnih zdravil. Konec septembra je bilo v skupini Krka 11.226 redno zaposlenih in 188 agencijskih delavcev. Izdelke proizvaja tudi na Poljskem, v Rusiji, na Hrvaškem in v Nemčiji.

Novo mesto.
Družba Krka.
Foto: Krka

Krka je bila do lani štiri leta zapored na vrhu Delove lestvice največjih slovenskih izvoznikov, lani pa je zasedla drugo mesto. Za svoje dosežke je prejela številne nagrade, med drugim dve za najuglednejšega delodajalca in za najboljšega zaposlovalca med velikimi podjetji.

Med novejšimi priznanji, ki jih je Krka prejela za svoje inovacije, sta tudi dve zlati priznanji, ki jih je v sklopu podelitve nacionalnih priznanj najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih podelila Gospodarska zbornica Slovenije. Krka je zlati priznanji prejela za razvoj hitro razgradljive tablete z imatinibom za zdravljenje rakavih obolenj ter za razvoj filmsko obloženih tablet s kristalno obliko etorikoksiba in postopek priprave polimorfne oblike.

Rezultat Krkinega tehnološkega razvoja farmacevtske proizvodnje je tudi naziv tovarna leta, ki ga je nedavno po izboru časnika Finance prejel Krkin obrat za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2.

Industrija velike vrednosti

Pomen farmacevtske industrije dokazujejo tudi podatki o visokih prihodkih, ki jih ustvarjajo podjetja v tej panogi. Krka je samo lani ustvarila skoraj 1,3 milijarde evrov prihodkov, čisti dobiček je znašal več kot 150 milijonov evrov. V primerjavi z letom poprej se je dobiček povečal za več kot 40 odstotkov, kar kaže na močno rast podjetja.

Še bistveno večji so zneski pri tujih farmacevtskih velikanih. Prihodki švicarskega koncerna Novartis, pod okrilje katerega sodi tudi slovenski Lek, so lani dosegli skoraj 50 milijard dolarjev (43,8 milijarde evrov), nemški Bayer pa je ustvaril 35 milijard evrov prihodkov.

Enormno visok je tudi znesek, ki ga je Bayer odštel za prevzem ameriškega proizvajalca gensko predelanih semen Monsanto. Vrednost posla znaša vrtoglavih 63 milijard dolarjev (55 milijard evrov).

Vrednost škode, ki jo povzročijo kršitve pravic intelektualne lastnine v farmacevtski industriji, je težko oceniti, jasno pa je, da gre lahko za ogromne zneske, kršitve pa imajo lahko vpliv tudi na več tisoč delovnih mest.

Od ideje do patenta

Krka po poteku produktnega patenta, ki ga ima proizvajalec izvirnega zdravila, z lastnimi inovativnimi rešitvami in patentnimi prijavami razvije svoje izdelke. "Inovativnost pa ni pomembna le v razvoju - v Krki inovativnost živimo na vsakem koraku. Tako na področju oskrbovalne verige, proizvodnje zdravilnih učinkovin in končnih zdravil ter registracije zdravil kot tudi na področju trženja in prodaje," poudarja direktor razvoja in raziskav Zvone Simončič.

Postopek od ideje do uradne pridobitve patenta je po njegovih besedah izredno zahteven in multidisciplinaren. V njem sodelujejo strokovnjaki z različnih področij; poleg farmacije med drugim še kemije, medicine, analitike, bioanalitike, matematike, fizike in strojništva.

V prvi fazi jasno opredelijo izdelek, ki ga želijo razviti. V naslednji fazi podrobno preučijo vse razpoložljive informacije, pri čemer so zelo pomembne tudi patentne prijave njihovih konkurentov. "Sledi za raziskovalce najbolj zanimiva faza, faza raziskav in razvoja ter potrditve prototipa, v kateri vse inovativne ideje vrednotimo. Če so uspešne, jih prenesemo v proizvodno merilo. Le rešitve, ki so aplikativne v proizvodnji, so namreč uporabne za našo industrijo," je pojasnil Simončič.

V celotnem procesu sodeluje tudi služba za industrijsko lastnino, ki "pomaga vsa znanja prevesti v jezik patentne prijave in pozneje prek komunikacije s patentnimi uradi do podeljenega patenta".

Kot poudarja Simončič, reševanje vedno novih izzivov prinaša tudi potrebo po sodobnih tehnologijah, pri čemer vedno uvajajo nove tehnologije zaradi izdelka in nikoli obratno. "Nove tehnologije so med drugim povezane tudi z analitiko. V razvoj tako vsako leto vpeljujemo nove analizne metode, ki so vse bolj natančne in omogočajo vse boljši vpogled v fizikalno-kemijsko dogajanje, ki poteka v zdravilnih učinkovinah in končnih farmacevtskih oblikah," je še dejal.

S patentiranjem do učinkovite zaščite

Z raziskavami na naravoslovno-tehniškem področju se ukvarja tudi doktorska študentka in mlada raziskovalka na Kemijskem inštitutu Anja Golob Urbanc. Sama sicer ne dela v industriji, a izpostavlja povezanost raziskovalnega dela in industrijskega razvoja ter pomen zaščite inovacij.

"Raziskovalci v razvoj določenih idej vložimo ogromno časa, truda in energije. Če svojega dela ne bi zaščitili, bi lahko na primer nekdo drug naše raziskave nadgradil in jih pripeljal do končnega produkta. S tem bi pobral sredstva za nadaljnje raziskave, mi pa bi ostali praznih rok," je poudarila.

Projekt ICYDK

Prispevek je nastal v okviru projekta ICYDK - Če slučajno še ne veš, ki ga Tehniški muzej Slovenije skupaj s partnerji izvaja s podporo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

Glavni namen in cilj projekta je osveščanje mladih o intelektualni lastnini, vpliv na ravnanje in vedenje mladih ter njihovo vrednotenje in dojemanje intelektualne lastnine, spoštovanje avtorskih pravic in prepoznavanje zlorab, še posebej v digitalnem okolju, ter spodbujanje kreativnosti in inovativnosti v praksi.