Uspešnost digitalne preobrazbe močno odvisna od kadrov

Vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije v vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Peter Wostner je ocenil, da pri prehodu Slovenije v industrijo četrte generacije ne gre za vprašanje, ali bo ta prehod uspešno izveden, temveč le, kdaj bo do njega prišlo.

Bolj kot izraz industrija 4.0 sicer zagovarja uporabo besede avtomatizacija in poudarja, da sta se v državah, ki so se intenzivno lotile digitalizacije in avtomatizacije, produktivnost in zaposlenost povečali.

"Ne trdim, da bodo v tej bitki zmagale vse države in regije, trdim pa, da je Slovenija na tem področju odlično pozicionirana - tako geografsko kot z vidika znanja. To drugo je bistveno; Slovenija ima zelo dobre inštitute in univerze ter odlična podjetja," je dejal na konferenci, ki jo je v Ljubljani pripravila Gospodarska zbornica Slovenije.

Poudaril pa je, da je ključno hitro in drzno ukrepanje na vseh področjih. Izziv predstavlja tudi pridobivanje kadrov, pri čemer težava ni le v njihovem pomanjkanju, temveč tudi vprašanju, kakšne kompetence bodo delodajalci čez deset let sploh potrebovali.

Kot podjetje, ki je k digitalni preobrazbi pristopilo hitro in premišljeno, so na konferenci večkrat izpostavili Petrol. Direktor inovativnih poslovnih modelov in digitalizacije v tej družbi Miha Valentinčič je pojasnil, da se trenutno veliko ukvarjajo z izboljšanjem uporabniške izkušnje v vseh njihovih dejavnostih, pri čemer ima pomembno vlogo digitalna tehnologija.

"Digitalizacija je med drugim zelo pomembna pri trgovski dejavnosti, kjer fizična prodajna mesta povezujemo z digitalnimi aplikacijami, ki omogočajo lažji nakup in brezgotovinsko poslovanje," je povedal.

Vprašanje kadrovske problematike so med drugim naslovili z dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem obstoječe delovne sile, Valentinčič pa priznava, da imajo kljub vsemu nekaj težav z zapolnjevanjem vseh delovnih mest.

Kadrovskemu vidiku poslovnega uspeha je v svoji razpravi precej pozornosti namenil tudi partner in soustanovitelj družbe D.Labs Tilen Travnik, ki je izpostavil predvsem razlike med starejšimi generacijami in t. i. milenijci.

Slednji želijo drugačno delovno okolje, kjer so v ospredju kakovostni medsebojni odnosi, možnosti za celostno rast posameznika in sodobni način vodenja, ki temelji na kompetencah. "Milenijci želijo delo, ki jim daje smisel življenja. Bolj kot visoko plačilo jim je pomembno čim večje zadovoljstvo pri opravljanju dela," je dodal.

Znanja, potrebna za delo, se lahko v dobi digitalizacije po Travnikovih besedah pridobijo v zelo kratkem času, je pa zato potrebno stalno izobraževanje. Poklici prihodnosti so po njegovem mnenju tisti, ki jih ni mogoče avtomatizirati, pri čemer je treba ločiti med poklici, ki jih ekonomsko ni smiselno avtomatizirati, in poklici, ki jih je tehnično nemogoče avtomatizirati.