6.12.2018 12:20

"Delo kuharja je fizično zelo naporno, a če delaš s srcem, ni težko"

Ljubljana, 6. decembra - Matija Cotič je 18-letni kuhar iz Zalošč v okolici Nove Gorice, ki je letos poleti svoje kuharske sposobnosti kalil v prestižni italijanski restavraciji s tremi Michelinovimi zvezdicami. Celodnevni delavnik pod hudimi časovnimi pritiski in s strogo organizacijo dela je bil fizično naporen, a neprecenljiva izkušnja, je povedal Cotič, ki je prepričan, da če delaš s srcem, nič ni težko.

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič z očetom Matjažem. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič z očetom Matjažem.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič z očetom Matjažem. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič z očetom Matjažem.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič z očetom Matjažem. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič z očetom Matjažem.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Bodoči kuharski mojster Matija Cotič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Bodoči kuharski mojster Matija Cotič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Želja po tem, da bi nekoč postal kuhar, je v njem tlela že od otroštva. Od nekdaj je rad pomagal v kuhinji, zato se tudi pri izbiri srednje šole ni obotavljal. Trenutno obiskuje četrti letnik srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani, nekoč pa si želi imeti svojo restavracijo.

Letos poleti je mladi kuhar dobil izjemno priložnost dela in izobraževanja v priznani italijanski restavraciji St. Hubertus v italijanskem smučarskem središču Alta Badia, ki se ponaša s kar tremi Michelinovimi zvezdicami.

Kot je povedal, je bila izkušnja neprecenljiva, saj je imel priložnost izkusiti delo v vrsti restavracije, ki v Sloveniji ne obstaja. S prakso je pridobil nove izkušnje, spoznal drugačne tehnike kuhanja in priprave živil, hkrati pa spoznal veliko ljudi ter se učil jezika.

Na praksi je delal pod mentorstvom vodje oddelka za tople predjedi, v katerem so pripravljali testenine in rižote, ki jih Cotič sicer najraje pripravlja, saj kljub navidezni preprostosti omogočajo neštete kombinacije.

V Michelinovi restavraciji ga je najbolj navdušila organizacija dela. V kuhinji namreč dela 15 ljudi, zato je potek dela vnaprej točno določen. Vsakdo ve, kako in kje bo kaj narejeno, vsakdo pozna svoje zadolžitve in časovno omejitev, ki jo ima na voljo za pripravo določene hrane, česar se strogo držijo, pri tem pa vseskozi strogo sledijo navodilom šefa kuhinje, je ponazoril Cotič.

Delovni dan v Alta Badii se je začel zjutraj ob 7.30, zaključil pa šele okoli polnoči. Ker je bil slovenski kuhar s svojimi 18 leti najmlajši član kuharske ekipe, so mnogi pričakovali, da pritiskom dela v takšni restavraciji ne bo kos ter bo po enem tednu odnehal. Cotič pritiskom sicer ni podlegel, se pa je strinjal, da je delo kuharja izjemno fizično naporno, "a če delaš s srcem, ni težko," je poudaril.

Cotič se že pri 18 letih zaveda pomena izbire zdrave, lokalne hrane ter podpiranja lokalne ekonomije, k čemur stremi tudi pri izbiri hrane za svoje kuharske mojstrovine. Prav tako poudarja pomen tradicije v kulinariki ter zagovarja pripravljanje tradicionalnih jedi, kot so štruklji, a na moderen način.

Tradicionalne slovenske jedi so prepoznavne tudi po zaslugi slovenskih kuharskih mojstrov, med katerimi je tudi Matijev oče, kuharski mojster Matjaž Cotič, ki bdi nad kuhinjo priznane ljubljanske restavracije diVino. Prihaja iz Vipavske doline, zato največ stavi na tamkajšnje jedi, med drugim vipavski pršut, vipavsko joto in belo polento.

Tradicionalne jedi so po mnenju kuharja danes še vedno oziroma celo vse bolj priljubljene, saj so okusne, hranljive in zdrave, priljubljene pa so tudi pri promociji Slovenije kot kulinarične destinacije.

Cotič se redno udeležuje tudi kuharskih tekmovanj. V letošnjem letu je denimo na tekmovanju gostinsko-turističnega zbora v posamični kategoriji do 21 let zasedel prvo mesto. V kategoriji ekipnega tekmovanja šol so zasedli četrto mesto. Na tekmovanjih kuharji običajno prejmejo škatlo s sestavinami, na podlagi katerih morajo nato spisati recept ter skuhati jed. Sodniki med drugim ocenjujejo videz jedi, okus, pravilen postopek pri pripravi jedi, čistočo, zapis recepture.

Kot je povedal Cotič, ga za kariero kuharja motivira to, da neprestano kreira nove jedi ter z njimi navdušuje druge ljudi. V prihodnje bi mladi kuhar rad imel lastno restavracijo, do takrat pa se nadeja še kakšnega izobraževanja v tujini.

Neformalne izkušnje

Neformalne izkušnje so po mnenju evropske poslanke Romane Tomc zelo pomembne pri zaposlovanju, a jih mladim primanjkuje. Kot je dejala poslanka, se žal v Sloveniji neformalnega izobraževanja ne vključuje v šolski sistem, kot v nekaterih drugih članicah EU, na primer v Avstriji. "EU z različnimi programi tudi finančno spodbuja neformalno izobraževanje, vendar je predvsem od mladih odvisno, koliko se vanje vključujejo," je še dejala Tomčeva.

Poslanka je sicer pripravila resolucijo o pobudi za zaposlovanje mladih, ki jo je Evropski parlament sprejel januarja. Pobuda, ki je po besedah Tomčeve eden najpomembnejših programov za zmanjševanje brezposelnosti mladih v EU, je med glavnimi finančnimi viri unije za program jamstvo za mlade.

Namenjena je mladim v regijah, kjer brezposelnost mladih presega 25 odstotkov, in sicer izključno tistim, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni oziroma se ne usposabljajo. Običajno pobuda zagotavlja sredstva za vajeništvo, delovno prakso, posredovanje zaposlitve ali nadaljnje izobraževanje za pridobitev kvalifikacije.