V Narodni galeriji dan kulture zaznamovan s kulturno dediščino

Ljubljana, 3. decembra - V Narodni galeriji je Ta veseli dan kulture zaznamovala sklepna prireditev Evropskega leta kulturne dediščine 2018. Po besedah slavnostnega govornika, predsednika DZ Dejana Židana je bilo Evropsko leto kulturne dediščine uspešno, saj je prineslo nov zagon, številni projekti in dogodki pa so utrdili prepričanje o nujnosti ohranitve dediščine.

Kot je poudaril Židan, je "to leto postavilo kulturno dediščino v središče pozornosti in jo izpostavilo kot osrednji člen kulturne identitete, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga".

Po njegovem mnenju se v Sloveniji "dobro zavedamo dolžnosti varovanja kulturne dediščine, ki je dobila svoje mesto tudi v slovenski Ustavi, in sicer v njenem 5. členu". A kultura, vključno z omenjeno dediščino, kot je opozoril, ni pomembna le z vidika nacije, temveč tudi z vidika širše evropske družine.

"Kulturna dediščina odraža naše skupne evropske vrednote, kulture in spomine, spodbuja občutek pripadnosti posamezni skupnosti in Evropi ter krepi solidarnost in povezuje generacije. Omogoča nam, da črpamo znanje iz svojih kulturnih tradicij, da razumemo preteklost...," je naštel in opomnil, da je "da je poznavanje lastne kulturne dediščine in identitete pogoj za sprejemanje kulturne raznolikosti, ki nas obdaja".

Generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Ksenija Kovačec Naglič je poudarila, da kulturna dediščina ne prinaša le izjemnega družbenega in kulturnega potenciala pač pa je pomembna tudi z gospodarskega in razvojnega vidika. Spomnila je na več kot 1000 dogodkov v Sloveniji in zamejstvu ter pohvalila trud 450 prostovoljcev, ki so sodelovali pri projektih. Kot je poudarila, dediščina ne sme biti le naloga ministrstva za kulturo.

Spomnila je na več mednarodnih uspehov, od vpisa obhodov kurentov na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, znaka evropske dediščine, ki ga je pridobila cerkvica Sv. Duha v Javorci, do klekljanja čipk in suhozidne gradnje, ki sta bila pozitivno ocenjena v postopku nominacije za vpis na Unescov seznam.

V kulturnem programu so nastopili dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, združeni v kvartet saksofonov Dolce ter nekaj ambasadorjev Evropskega leta kulturne dediščine. Raper Rok Terkaj - Trkaj in profesor Igor Saksida sta izvedla rapersko različico Prešernove Glose in povedala, da je za njima okoli 50 nastopov po vsej Sloveniji.

Ivan Mitrevski in Žiga X Gombac sta povedala zgodbo o težkih železnih vratih z Ljubljanskega gradu, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan pa pravljico o bogati in ubogi sestri. Kot zbirateljica ljudskega izročila je opozorila, da precej dragocenega gradiva Milka Matičetova na Inštitutu za slovensko narodopisje čaka na boljše čase, saj ni denarja za njegovo obnovo.

Po prireditvi so bile obiskovalcem na voljo delavnice za otroke, mladostnike in družine - delavnica občutenja dediščine z ambasadorko, akademsko slikarko Karin Lavin, lutkovna delavnica z ambasadorjem Igorjem Cvetkom in delavnica izdelovanja Vurnikovih lučk z ambasadorkami Barbaro Viki Šubic, Špelo Kuhar in Polono Filipič. Pripravili so tudi brezplačno vodstvo po stalni razstavi Zoran Mušič (1909-2005).