ICYDK 27.11.2018 9:20

Ko les postane Teglc

Ljubljana, 27. novembra - Ko so se štirje dijaki srednje šole za lesarstvo na Šolskem centru Škofja Loka v četrtem letniku lotili podjetniškega projekta, si verjetno niso mislili, da bodo s svojimi izdelki že v kratkem času poželi toliko uspeha. Lebdeči lonček za rože, imenovan Teglc, je kljub inovativni zasnovi preproste oblike, fantje pa poudarjajo, da je del njihove zgodbe tudi spoštovanje slovenskega lesa in želja po dvigu dodane vrednosti lesenih izdelkov.

Cerklje na Gorenjskem.
Leseni izdelki podjetniške ekipe Teglc.
Foto: Anže Malovrh/STA

Kranj.
Lebdeči leseni izdelki mladega podjetja Teglc.
Foto: teglc.com

Cerklje na Gorenjskem.
Člani podjetniške ekipe Teglc David Košnik, Luka Oblak in Luka Čelik.
Foto: Anže Malovrh/STA

Cerklje na Gorenjskem.
Člani podjetniške ekipe Teglc David Košnik, Luka Oblak in Luka Čelik.
Foto: Anže Malovrh/STA

Cerklje na Gorenjskem.
Člani podjetniške ekipe Teglc David Košnik, Luka Oblak in Luka Čelik.
Foto: Anže Malovrh/STA

Cerklje na Gorenjskem.
Člani podjetniške ekipe Teglc David Košnik, Luka Oblak in Luka Čelik.
Foto: Anže Malovrh/STA

Cerklje na Gorenjskem.
Leseni izdelki podjetniške ekipe Teglc.
Foto: Anže Malovrh/STA

Cerklje na Gorenjskem.
Člani podjetniške ekipe Teglc David Košnik, Luka Oblak in Luka Čelik.
Foto: Anže Malovrh/STA

Cerklje na Gorenjskem.
Leseni izdelki podjetniške ekipe Teglc.
Foto: Anže Malovrh/STA

Kranj.
Lebdeči leseni izdelki mladega podjetja Teglc.
Foto: teglc.com

Kranj.
Ekipa mladega podjetja Teglc.
Foto: teglc.com

Kranj.
Lebdeči leseni izdelki mladega podjetja Teglc.
Foto: teglc.com

Zdaj že bivši dijaki Luka Oblak, Luka Rogelj, Luka Čelik in David Košnik - stari od 19 do 21 let - so v projekt vstopili z idejo, da bi izdelovali unikatne in inovativne ročno izdelane izdelke iz lesa, ki bi jih na koncu tudi prodali. Sprva so sicer imeli v mislih običajne lončke za rože, a so kmalu prišli na idejo o lebdečih lončkih.

Ena od možnosti za izdelavo lebdečih izdelkov je uporaba elektromagneta, vendar ta zahteva električno napajanje, kar naredi uporabo nekoliko zahtevnejšo, vpliva pa tudi na estetski vidik izdelka. Po opravljenih raziskavah so ugotovili, da lahko izdelki s pomočjo magnetov lebdijo v zraku tudi brez električnega napajanja.

Pri prodaji teglcev so bili zelo uspešni, pridobljeni denar pa so vložili v nadaljnji razvoj. Tako so izdelali še prototip lebdeče sklede, primerne med drugim za bonbone, in že po prvi predstavitvi ugotovili, da ima tudi ta izdelek velik potencial.

Izdelke ponujajo tudi kot poslovna darila. V ta namen so izdelali enostavnejšo in cenejšo obliko, na katero po želji vgravirajo tudi logotip podjetja. Čeprav gre za premijska in posledično nekoliko dražja poslovna darila od običajnih, so z odzivom kupcev zadovoljni.

Dijaško podjetje leta

Z izdelki so se spomladi predstavili tudi na državnem tekmovanju dijaških podjetij, kjer so v skupni razvrstitvi osvojili prvo mesto in prejeli naziv slovensko dijaško podjetje leta 2018. Dobili so tudi priložnost, da zastopajo Slovenijo na evropskem tekmovanju v Beogradu. "Tudi tam smo se odlično odrezali. Odlične povratne informacije sodnikov nam veliko pomenijo in so nam dale nov zagon," je poudaril Oblak.

Poleg absolutnega prvega mesta so na državnem tekmovanju osvojili še prvo mesto v kategoriji najbolj inovativnih izdelkov oziroma storitev, naziv najboljšega podjetja po izboru mentorjev, naziv najbolje prodajanega izdelka, prvo mesto pri ocenjevanju stojnic in tretje mesto med oddanimi poročili.

"Pri vsem tem gre posebna zahvala našemu mentorju Petru Kurniku, ki nas podpira že od samega začetka. Brez njega ne bi bili, kjer smo sedaj," poudarjajo mladi podjetniki.

Naslednji korak - prodaja v tujino

Fantje trenutno poslujejo prek mizarskega podjetja Košnikovega očeta. Z razvojem, proizvodnjo in prodajo nameravajo nadaljevati tudi v bodoče, pri čemer jim bo v pomoč spletna trgovina, ki jo trenutno pripravljajo. Naslednji cilj je prodaja v tujino, za začetek v evropske države.

Ekipa ima znanje in izkušnje tudi s področja marketinga, poleg tega pa se sami ukvarjajo tudi s fotografiranjem in oblikovanjem fotografij ter s snemanjem in montažo video vsebin. Sami so oblikovali tudi spletno stran.

"Slovenskemu lesu bi morali zvišati dodano vrednost"

Ves les za proizvodnjo teglcev fantje dobijo pri lokalnih kmetih. Kot je poudaril Čelik, se jim to zdi ključno, saj ima slovenski les velik potencial, ki se ga po njegovem mnenju premalo zavedamo. "Preveč slovenskega lesa konča v tujini. V Sloveniji bi moralo biti več žag, les pa bi morali doma predelati do končnih izdelkov in mu tako zvišati dodano vrednost," je prepričan.

Izpostavlja tudi problematiko slabega izkoriščanja najboljšega lesa. "Pomembno je, da delamo tudi manjše končne izdelke, ne pa da ves les konča v pohištvu. Tudi mizarji bi morali več delati z masivnim lesom in ne toliko z ivernimi ploščami," je še dodal.

"Vsak lahko doseže svoje cilje"

Za Teglc fantje sicer niso mogli pridobiti patentne zaščite, ker magnetna levitacija oziroma lebdenje stvari s pomočjo magnetov ni nekaj novega. Poudarjajo pa, da so prav na podlagi nasveta Urada RS za intelektualno lastnino oblikovali lastno blagovno znamko, brez katere danes ne bi bili tako prepoznavni.

"Spoštovanje lastništva naših idej se nam vsekakor zdi zelo pomembno. V naš projekt smo doslej vložili toliko truda, da bi bilo res nepošteno, da bi nekdo skopiral naše izdelke. S tem, ko bi nas nekdo skopiral, bi v bistvu ukradel naše rezultate, naš denar," je poudaril Oblak.

Mladim, ki so prav tako prišli do izvirne ideje in jo želijo uresničiti, Košnik svetuje, naj ne odlašajo na jutri: "Zgrabite svojo idejo, naredite prototip oziroma začnite nuditi storitev, nato pa izdelke ali storitev tržite. Začetki so seveda najtežji, a lahko z vztrajnostjo in trdim delom zagotovo dosežete svoje cilje."

Projekt ICYDK

Prispevek je nastal v okviru projekta ICYDK: Če slučajno še ne veš, ki ga Tehniški muzej Slovenije skupaj s partnerji izvaja s podporo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

Glavni namen in cilj projekta je osveščanje mladih o intelektualni lastnini, vpliv na ravnanje in vedenje mladih ter njihovo vrednotenje in dojemanje intelektualne lastnine, spoštovanje avtorskih pravic in prepoznavanje zlorab, še posebej v digitalnem okolju, ter spodbujanje kreativnosti in inovativnosti v praksi.