Podjetja 8.11.2018 14:24

Udeleženci okrogle mize za dvig dodane vrednosti v lesnopredelovalni industriji

Ljubljana, 8. novembra - Slovenija ima na področju predelave lesa zelo velik potencial, ki pa ga ne bo mogoče v celoti izkoristiti brez ustreznih ukrepov, so poudarili sodelujoči na okrogli mizi. Glede pomena velikih investicij si niso bili enotni, strinjali pa so se, da mora biti cilj lesnopredelovalne industrije ustvariti čim višjo dodano vrednost.

Ljubljana.
Obdelava lesa, dijak, vajenec.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Kot je na okrogli mizi, ki je potekala v sklopu sejma Ambient Ljubljana na Gospodarskem razstavišču, ocenil generalni direktor direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu Jože Prikeržnik, imajo slovenske žage potencial, da se dodatno razvijejo in zvišajo dodano vrednost.

"Cilj celotne slovenske lesnopredelovalne industrije mora biti ustvariti čim višjo dodano vrednost," je poudaril in spomnil, da se direktorat zavzema za dopolnitev in posodobitev akcijskega načrta Les je lep, ki bi temu namenil še več poudarka. Predstavil je aktivnosti, ki jih direktorat sicer izvaja v podporo sektorju, in ob tem poudaril, da pomagajo celotni lesni verigi.

Da ima Slovenija na tem področju velik potencial, se je strinjal izvršni direktor za komercialo v BSW Timber Alex Brownlie. Škotsko družinsko podjetje, ki namerava na Gomilskem v občini Braslovče postaviti velik lesnopredelovalni center, je v Slovenijo prišlo tudi zato, ker jih zanima dolgoročna prihodnost panoge, ta pa je tesno povezana z zvišanjem dodane vrednosti, je poudaril.

Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije na Gospodarski zbornici Slovenije Igor Milavec je izpostavil uspešne projekte v panogi in poudaril, da bi uresničitev vseh trenutnih načrtov pomenila zaključek več obsežnih investicij. "V tem primeru bi ves razpoložljiv slovenski les porabili doma," je dodal.

Večje investicije je izpostavil tudi Mitja Piškur z Gozdarskega inštituta Slovenije, ob tem pa je izrazil prepričanje, da bi morale na trg v prihodnjih letih priti še večje količine lesa kot doslej. Meni, da bo v prihodnjih letih posek ostajal na zelo visoki ravni, kar omogočajo tudi zelo velike zaloge. "Slovenija je na repu držav glede izkoriščanja hlodovine iglavcev," je opozoril.

Po njegovih besedah podjetja trenutno povprašujejo predvsem po slabši hlodovini. Bogdan Božec iz družbe Marles pa je izpostavil, da tisti, ki izdelujejo končne proizvode iz lesa, praviloma želijo les najvišje kakovosti.

Edo Oblak iz združenja Sloles se je ob tem zavzel za več konkretnih ukrepov države, brez katerih trenutnega stanja po njegovem mnenju ni mogoče izboljšati. Izpostavil je predvsem spodbujanje investicij, ki bi se morale po njegovih besedah znatno okrepiti.

Primer dobre prakse je predstavila Kaja Zoran iz straške družbe Solis, ki izvaža v več kot 20 držav. Svoj obrat so v zadnjih letih močno posodobili, kar jim omogoča zelo uspešno poslovanje. Vendar pa takšne investicije zahtevajo veliko sredstev, ki jih je težko pridobiti, je poudarila. "Zbiranje kapitala poteka toliko časa, da lahko šele po 30 letih narediš velik korak naprej. To je ena glavnih težav," je opozorila.

Alojz Selišnik iz družbe Melu je kot eno večjih težav v Sloveniji izpostavil tudi to, da smo "strogo ločili gozdarje in lesarje". "To je bila strateška napaka države," je prepričan Selišnik, ki opozarja, da so lesarji posledično izgubili občutek, da so odvisni od slovenskega lesa. Nastopil je tudi proti velikim investicijam, ki po njegovih besedah "dolgoročno povzročijo izgubo preveč delovnih mest".