Podjetja 8.11.2018 11:00

Vinarji imajo po dobri letini razlog za veselo martinovo

piše Gregor Mlakar

Ljubljana, 8. novembra - Slovenski vinarji in vinogradniki imajo po nekaj bolj skromnih letinah po koncu letošnjih opravil v vinogradih in kleteh precej razlogov za veselo praznovanje martinovega. Kot je za STA povedal direktor Vinske družbe Slovenije in degustator Dušan Brejc, se vse bolj dviguje tudi vinska kultura med Slovenci, ki znajo ceniti kakovostno vino.

Ljubljana.
Vino, steklenica, vinski kozarec.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Po Brejčevih besedah je letošnja letina boljša od povprečja zadnjih petih, če ne celo sedmih let, še vedno pa je ena tistih, ki jo količinsko ocenjujemo za normalno.

Čeprav so bila zlasti zadnja tri leta izrazito slabša, za nekatere vinarje tudi to ni bilo slabo, poudarja, saj so se na ta način znebili zalog. "Tisti, ki so bili ta čas na tesnem z zalogami in so morali že omejevati dobave določenim kupcem ali pa so vezani na izvoz, pa so letošnje letine zelo veseli, saj so s tem dobili možnosti, da v celoti ustrežejo povpraševanju," je dejal Brejc.

Gledano skozi celoto je letnik po njegovih besedah za večino vinarjev nekaj zelo pozitivnega, kar še posebej velja za Podravje in Primorsko, medtem ko so v Posavju tudi zadnja tri leta imeli količinsko normalne letnike in imajo zato dovolj zalog ali pa bo za nekatere vina morda celo preveč.

Dober poznavalec vinskih razmer sicer meni, da je kultura pitja vina v Sloveniji najbolj milo rečeno primerna, nekoč splošno mnenje, da smo Slovenci nekulturni pivci vina, pa po njegovem že dolgo ne drži več.

Kot pojasnjuje, se ponudba vina namreč ni izboljšala le v gostinstvu, kjer vedo, kaj so primerni kozarci, primerna temperatura, vedo, da se ob vinu postreže tudi voda in prigrizki, pač pa tudi v trgovinah, kjer je delitev vin urejena po skrbnejši logiki, ki kupcu omogoča lažjo orientacijo in več podatkov.

"Imamo vinsko revijo, blogerske strani, vino je prisotno v medijih, zato bi bilo čudno govoriti, da vinska kultura v Sloveniji ni na neki primerni ravni," pravi Brejc, ki ob tem priznava, da pa bi se težko primerjali z nekaterimi še vedno boljšimi od nas, kot so Francozi ali Italijani, kjer je vino za razliko od naših krajev razumljeno tudi kot vinska ekonomija.

V Sloveniji namreč z vinom upravljamo bolj romantično, v vinsko najrazvitejših državah pa romantiko vgradijo v vinsko ekonomijo, kar prinese še več zadovoljstva. V Italiji v šole uvajajo celo pouk vinogradništva in vinarstva, da bi to panogo prikazali kot pomembno gospodarsko dejavnost, pravi Brejc.

"Italija je vendarle ena največjih izvoznic vina in njihov izvoz preseže pet milijard evrov, kar dokazuje, da gre za pomembno izvozno dejavnost," je dejal Brejc in dodal, da je tudi Slovenija v zadnjih 15 letih naredila v tem smislu velik napredek.

Množična martinovanja, kjer se še vedno v glavnem gre na količino prodanega vina, se mu vseeno ne zdijo slaba promocija vina, veseli pa ga, da se ponudba v tem prazničnem času zadnja leta precej širi. Ob navadnih veselicah, kjer se pije in je, se dogajajo tudi številna manjša martinovanja za različne ciljne publike, ki vključujejo vinske vsebine in seznanjanje z vinsko kulturo.

Vseeno pa se je po njegovem mnenju treba zavedati, da je vinogradništvo in vinarstvo neke vrste množična ekonomija, ki je v največji meri odvisna od zmernega in rednega pitja, ne pa od nekaj prestižnih steklenic po najvišjih cenah. Slednje namreč v resnici predstavljajo relativno majhen del, vsekakor pod desetimi odstotki ustvarjenih prihodkov.

Marsikateri nov ljubitelj vina ponavadi ne začne na vrhu kakovostne piramide, pač pa svojo vinsko kulturo nadgrajuje v manjšo količino, a zato vedno bolj kakovostnega in s tem dražjega popitega vina, še dodaja Brejc.