Ljubljana, 6. novembra - Ukrepi reševanja stanovanjske problematike mladih so ena najdražjih politik na lokalni ravni, hkrati pa so ključni za dolgoročen razvoj občine, je na današnji razpravi o sistemskih ukrepih, ki jo je v Mestnem muzeju Ljubljana pripravil Inštitut za mladinsko politiko, poudaril župan Ajdovščine Tadej Beočanin.

Nekoč so se občine usmerjale v spodbujanje zaposlovanja mladih, danes, po spremenjenih razmerah na trgu, pa se fokus lokalnih mladinskih politik seli na reševanje stanovanjskega vprašanja, je dejal Beočanin in dodal, da lahko tako mlade najlažje privabimo oziroma zadržimo v lokalni skupnosti.

V Ajdovščini so na tem področju uvedli številne ukrepe. Ker komunalno opremljenih zemljišč ni na voljo dovolj, občina z različnimi ukrepi spodbuja aktivnost trga.

"Ponavadi so težava zemljišča. Zemljišč, ki so nezazidana, je veliko, vendar niso na trgu. To je velik izziv. V Ajdovščini je trenutno tudi 1700 praznih stanovanj, ki pa niso na voljo," je dejal župan. Zato mora občina spodbujati izgradnjo novih nepremičnin.

Pri razpisih za oddajo neprofitnih stanovanj mladi dobijo dodatne točke, da bi lažje prišli do stanovanja, sedaj pa se počasi uvajajo tudi posebni razpisi, namenjeni izključno mladim.

Mestna občina Ljubljana je prva občina, ki je izpeljala takšen razpis in pred kratkim z žrebom izbrala deset upravičencev, ki so prejeli neprofitna stanovanja v najem. Beočanin je sicer pohvalil ukrep občine, hkrati pa poudaril, da število upravičencev, ki stanovanja niso dobili, čeprav izpolnjujejo vse pogoje, kaže, da mora država na tem področju narediti več.

Tudi v Ajdovščini bodo izmed 270 neprofitnih najemnih stanovanj 30 stanovanj namenili samo mladim do 34. leta. Poleg tega nudijo tudi subvencije za stanovanjske kredite, kjer občina subvencionira stroške odobritve kredita in strošek obresti.

Pred dvema letoma so uvedli tudi ukrep subvencioniranja komunalnega prispevka. Trenutno imajo 10 do 15 upravičencev letno, kar občino letno stane 40.000 evrov, mladi pa lahko pridobijo od 4000 do 5000 evrov. Po besedah Beočanina se lahko ta ukrep kombinira s subvencijo kreditov, oba ukrepa pa občino staneta 150.000 evrov na leto.

Župan je prepričan, da se da te ukrepe z določenimi modifikacijami prezrcaliti v marsikatero lokalno okolje.

Beočanin je sicer predstavil tudi dva ukrepa, ki se v občini nista ravno prijela. Lastnikom praznih stanovanj so ponudili možnost oddaje stanovanja občini v zameno za obnovo tega stanovanja, vendar so prejeli ponudbi le za dve stanovanji, eno od teh pa ni bilo primerno za oddajo zaradi prevelikega potencialnega vložka. Drugo se dejansko oddaja.

Drugi neuspešen projekt so bile stanovanjske kooperative, ki pa niso zaživele, ker imajo posamezniki željo po lastniških stanovanjih. Gre za mentaliteto in tudi zelo močan ekonomski razlog, je dejal Beočanin in pojasnil, da se najem dolgoročno preprosto ne splača. Najemnine bi morale biti 70 odstotkov nižje, da bi se ta mentaliteta spremenila.

Primer dobre prakse spodbujanja reševanja stanovanjske problematike mladih na lokalni ravni je predstavila tudi županja Črne na Koroškem Romana Lesjak. Občina namreč mladim ponuja osem komunalno, prometno in energetsko popolnoma opremljenih zazidljivih parcel v stanovanjski soseski Šmelc. S tem ukrepom želijo v Črni obdržati mlade in pritegniti tudi mlade družine iz drugih krajev. Soseska je dostopna tudi gibalno oviranim osebam. Občina prav tako subvencionira nakup prvega stanovanja.

Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl je pohvalil ukrepe občin in podaril, kako pomembno je, da informacije o tovrstnih ukrepih pridejo do mladih. Na primeru Ajdovščine, Ljubljane in Celja vidimo, da se mladi odzivajo, je dejal. Kot primer slabo predstavljenega ukrepa pa je izpostavil razpis za stanovanja na privlačnih lokacijah državnega stanovanjskega sklada.

Mladi imajo zelo omejeno znanje o birokratskih postopkih in dostopa do informacij na tem področju, zato je ključno tudi opolnomočenje mladih, je poudaril. "Tukaj imajo občine določeno prednost, saj je sistem na ravni države veliko bolj kompleksen," je dodal.

Kampl je povedal tudi, da je nedavna raziskava pokazala, da želijo mladi večinoma ostati v svoji lokalni skupnosti, tam živeti in ustvarjati. Pripravljeni so se sicer za določen čas preseliti v nek drug kraj, ampak dolgoročno si želijo ostati oziroma se vrniti v svoj domači kraj.