Raziskava: Stanovanja v Ljubljani vse težje dostopna

Ljubljana, 5. novembra - Stanovanja v Mestni občini Ljubljana ob rasti cen za povprečno gospodinjstvo postajajo vse bolj nedostopna. Stanovanjski fond se stara, novogradenj, tudi občinskih, je premalo, najemni trg je neurejen, med drugim ugotavlja raziskava zavoda Inštitut za študije stanovanj in prostora. K večji aktivnosti na tem področju pozivajo občino in državo.

Stanovanjski fond v Ljubljani se stara in glede na sestavo prebivalstva (več je eno- in dvočlanskih gospodinjstev, prebivalstvo se stara) postaja vse manj primeren. Kljub temu se cene stanovanj zvišujejo in stanovanja postajajo vse bolj nedostopna. Zasebni trg ne priskrbi dovolj primernih stanovanj, javni akterji pa zanemarjajo to področje, ugotavljajo v raziskavi, ki so jo izvedli skupaj z ljubljansko fakulteto za družbene vede in Inštitutom za politike prostora, zajela pa je statistične podatke, spletno anketo in pogovore s poznavalci področja.

Cene stanovanj se po ugotovitvah raziskave zvišujejo hitreje, kot se zvišujejo plače. V obdobju 2011-2017 se je povprečna cena stanovanja v Ljubljani zvišala za 26 odstotkov, plače na drugi strani za pet odstotkov.

Posameznik s povprečno plačo 1190 evrov neto bi po ugotovitvah inštituta lahko najel 68.815 evrov posojila z odplačno dobo 19 let in po 2,9-odstotni obrestni meri. S tem bi lahko kupil 20 od 1750 stanovanj v Ljubljani, ki so bila 2. novembra oglaševana na spletnem portalu nepremičnine.net, povprečna površina stanovanja pa bi bila 21 kvadratnih metrov, je ponazorila Špela Perner. Leta 2014 bi bilo za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje potrebnih 84 mesečnih plač, leta 2017 pa 101 mesečna plača, so izračunali.

Podatki kažejo, da je bilo v Ljubljani leta 2015 od okoli 127.000 stanovanj naseljenih 103.000 stanovanj, v katerih je bivalo 124.000 gospodinjstev, da je bilo 16 odstotkov stanovanj zgrajenih po letu 1991 ter da ima povprečen prebivalec Ljubljane na voljo manj uporabne površine, kot je slovensko povprečje. Več kot polovica od okoli 900 anketiranih je želela zamenjati stanovanje, večinoma zato, ker so ocenili, da je premajhno, ker bi želeli biti neodvisni od drugih članov gospodinjstva, ker je predrago ali ker ni primerno.

Raziskava tudi ugotavlja, da gradnja stanovanj močno zaostaja za rastjo prebivalstva - med letoma 2008 in 2017 je mesto pridobilo 15.500 prebivalcev, število stanovanj pa se je povečalo za 3300. Poleg tega se je med novogradnjami povečal delež večjih in tudi bolj luksuznih stanovanj. Ocenjujejo, da bo do leta 2025 v Ljubljani primanjkovalo 16.000 stanovanj.

Ljubljanska občina v stanovanjsko gradnjo, za katero sicer nameni veliko več kot ostale občine, vlaga premalo, ugotavljajo. Glede na število prosilcev, ki izpolnjujejo pogoje, je premalo neprofitnih stanovanj, zato so potrebni visoki izdatki za subvencioniranje tržnih najemnin - za te Ljubljana nameni 40 odstotkov, za gradnjo pa 29 odstotkov vseh sredstev, namenjenih za stanovanjsko področje. Avtorji raziskave ocenjujejo, da so dosedanje vlade področju posvečale veliko premalo pozornosti in niso zagotovile ustreznih virov financiranja stanovanjske politike.

Pregledali so tudi objavljene programe županskih kandidatov (pet jih programa še ni javno objavilo) in ugotovili, da področje opredeljujejo na splošno in da je razmeroma nizko med prioritetami.

Avtorji občini predlagajo nekatere ukrepe. Od države naj zahteva večjo pozornost stanovanjski problematiki, da bi med drugim zagotovila financiranje, dostopnost najemnih stanovanj, dodatno obdavčila prazna stanovanja in okrepila nadzor nad najemnim trgom. Občina naj več nameni za gradnjo javnih najemnih stanovanj, okrepi moč najšibkejših na stanovanjskem trgu (med drugim z inšpekcijo, svetovanjem in javnim posredovanjem najemnih stanovanj), podpre razvoj stanovanjskega zadružništva ter preprečuje, da bi stanovanja postala investicija, npr. z omejitvijo kratkoročnega oddajanja turistom in luksuzne gradnje.