Pri dilemi o upokojitvi letos ali prihodnje leto treba upoštevati tudi napovedano rast povprečne plače

Ljubljana, 5. novembra - Na Zpizu so pojasnili, kateri dejavniki vplivajo na to, ali je ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem letu. Med drugim je treba upoštevati napovedano rast povprečne plače za letos ter zaostrovanje upokojitvenih pogojev za zavarovanke.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), se pri izračunu pokojninske osnove zaradi medsebojne primerljivosti osnove iz prejšnjih let preračunajo na vrednost koledarskega leta pred letom, za katero se določajo valorizacijski količniki. Pri določitvi valorizacijskih količnikov pa se upoštevajo gibanja povprečnih plač na zaposlenega v Sloveniji v posameznih letih.

Opozorili so, da bo po napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj povprečna bruto plača v Sloveniji letos porasla za dobre tri odstotke (natančen odstotek bo znan 15. februarja 2019), kar pomeni, da bodo za enak odstotek višji tudi valorizacijski količniki, ki bodo v letu 2019 določeni za preračun osnov iz prejšnjih let pri zavarovancih, ki bodo pravico do pokojnine uveljavili v letu 2019.

Uveljavitev pravice do pokojnine v letu 2019 pa hkrati pomeni, da bodo za izračun pokojninske osnove upoštevane tudi osnove iz letošnjega leta. V primeru, da so pri zavarovancu osnove iz leta 2018 znatno višje od prejšnjih let, lahko v 1/24 vplivajo na višino pokojninske osnove, so pojasnili in dodali, da se bo takrat odmerjena pokojnina v letu 2019 usklajevala tako kot ostale.

Če se zavarovanec odloči za uveljavitev pravice do pokojnine v letošnjem letu, po pojasnilih Zpiza za izračun pokojninske osnove ne bodo upoštevali povprečja osnov iz letošnjega leta, za preračun osnov iz prejšnjih let pa bodo upoštevali valorizacijske količnike, izračunane na podlagi povprečne plače v letu 2017. Starostna pokojnina bo ob odmeri usklajena za letošnji uskladitvi pokojnin - redno uskladitev za 2,2 odstotka in izredno uskladitev za 1,1 odstotka.

Zaokrožitev dopolnjene pokojninske dobe na dodatnih šest mesecev ali celo leto zavarovancem zviša odmerni odstotek. Tak učinek bo imel odlog upokojitve tudi pri zavarovankah, ne glede na upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu, so pojasnili. Dodali pa so, da bo podaljšanje obveznega zavarovanja do leta 2020 pri zavarovankah pomenilo nižje odmerne odstotke, saj bo s 1. januarjem 2020 zanje nastopilo tretje prehodno obdobje nižanja odmernih odstotkov, v katerem bodo ti še vedno ugodnejši od dokončnih, ki bodo veljali po 1. januarju 2023.

Na odločitev za odlog uveljavitve pravice do pokojnine pa lahko vpliva tudi ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa, saj se vsako nadaljnje leto pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini štirih odstotkov (a največ do treh let). Prav tako lahko na kasnejšo uveljavitev pravice do pokojnine vpliva tudi možnost zahteve mesečnega izplačila 20 odstotkov pokojnine, do katere bi bil posameznik upravičen na dan njene uveljavitve, so zapisali.

Pojasnili so, da se z odlogom uveljavitve pravice do predčasne pokojnine znižuje odstotek zmanjšanja pokojnine glede na manjkajoče mesece starosti do 65 let. Pri zavarovankah se v letu 2018 zmanjšanje pokojnine izračunava za vsak mesec manjkajoče starosti, in sicer od največ 59 let in osem mesecev do 64 let. S 1. januarjem 2019 pa se bo starostni pogoj za predčasno upokojitev zvišal na 60 let, zato se bodo manjkajoči meseci računali največ od te starosti do 64 let in šest mesecev.

Pri nekaterih zavarovancih, denimo zaposlenih v javnem sektorju, na odločitev o času upokojitve vpliva tudi višina odpravnine ob upokojitvi. Ta v primeru upokojitve v dveh mesecih od izpolnitve pogojev znaša tri povprečne mesečne plače, sicer pa dve povprečni mesečni plači, so pojasnili.