Z deklaracijo slovesno podprli vzpostavitev Hiše za otroke v Sloveniji

Ljubljana, 9. oktobra - Predstavniki pristojnih državnih institucij so danes slovesno podpisali deklaracijo o podpori Hiši za otroke v Sloveniji. Gre za skandinavski model Barnahus, ki otrokom, žrtvam kaznivih dejanj, zagotavlja kar najbolj prijazno in zaupno okolje, v katerem se lažje izpovejo, to izjavo pa potem pristojni organi uporabijo v postopku zoper storilca.

Zgled za takšno hišo so v Sloveniji pridobili iz Islandije, kjer takšna hiša stoji že od leta 1998. Od takrat je že več kot 10 držav ustanovilo podobne hiše. Na podlagi 20-letne prakse skandinavskih držav so prišli do smernic, kako bi lahko delovala v Sloveniji, je v izjavi za medije po podpisu deklaracije pojasnila Sabina Klaneček, ki na ministrstvu za pravosodje vodi ta projekt.

Gre za hišo, v katero bodo otroci prišli v prvi fazi po prijavi spolnih zlorab ali drugih kaznivih dejanj. Otrok tako ne bo izpostavljen pogovorom pri različnih institucijah, od policije, zdravnikov do tožilcev in centrov za socialno delo, pač pa ga bodo pripeljali v hišo, v kateri ga bodo zaslišali enkrat, morda dvakrat ali trikrat, nato pa bodo posnetek razgovora uporabil v nadaljnjem postopku, je pojasnila.

Zaslišala pa ga bo ena oseba, ki ji otrok zaupa. Na Islandiji to delo opravljajo klinični psihologi, na Norveškem kriminalisti. V Sloveniji bodo v ta namen izobraževali psihologe, kriminaliste, socialne delavce, pa tudi tožilce in sodnike, je povedala vodja projekta.

Hiša je torej namenjena izključno pridobivanju dokazov, tako da otroka po pogovoru ne bodo zadrževali tam. Če bodo pristojne službe ocenile, da ga je treba izključiti iz družine, pa bodo otroka odpeljali v najbližji krizni center.

Lokacija centra ne bo javno znana, se pa v državah, kjer jo že imajo, nahaja v stanovanjskih naseljih, med ostalimi hišami. "Kot da bi otrok šel k nekomu na obisk. Otroku prijazno," je poudarila vodja projekta.

Na vprašanje, kdaj bi lahko vzpostavili hišo pri nas, je odgovorila, da je dela še ogromno. Ljudi, ki vsaj nekaj časa že delajo na tem področju, bo v prvi fazi treba usposobiti za izvajanje forenzičnega intervjuja. Ta usposabljanja bi lahko začeli opravljati v devetih mesecih, hišo pa bi tako vzpostavili v letu 2020, je povedala.

Na začetku se nameravajo osredotočiti na žrtve spolnih kaznivih dejanj, po ovrednotenju, ki ga bodo opravili po letu in pol delovanja, pa bodo razmišljali tako o širitvi ciljne skupine kot tudi o dodatnih hišah.

Za vzpostavitev hiše si sicer prizadevajo pridobiti norveška finančna sredstva, če teh ne bo, pa bo treba za financiranje poskrbeti na drug način. Je pa glede na današnji podpis deklaracije podpora projektu velika, je še zatrdila vodja projekta.

Med podpisniki deklaracije o podpori so ministrica za pravosodje Andreja Katič, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer, generalni državni tožilec Drago Šketa, predstavnika notranjega ministrstva in ministrstva za zdravje ter policije in vrhovnega sodišča.

Klampferjeva je ob podpisu deklaracije izrazila zadovoljstvo nad ustvarjanjem pogojev za otrokom prijaznejše pravosodje. Obstoječi sodni procesi v primerih suma spolne zlorabe otrok so namreč dolgi in stresni. Hiša za otroke bo po njenem prepričanju zagotovila obravnavo, ki bo omogočila, da bo otrok travmatične izkušnje čim prej in na njim čim bolj prijazen način predelal in lahko zaživel polno in veselo življenje.

Na vrhovnem sodišču pa so pojasnili, da se medresorska delovna skupina že od lanskega leta redno srečuje ter raziskuje pravne, politične in praktične priložnosti in ovire glede ustanovitve hiše za otroke. Poleg tega je aktivno vključena v proces priprave nacionalnih smernic.

Nacionalne smernice in proces ustanovitve hiše kažejo precejšen napredek pri zavezi Slovenije, da bo zagotovila otrokom prijazno pravosodje in jim omogočila podporo v skladu s pravnimi obveznostmi in smernicami EU in Sveta Evrope, so še navedli.