"Taborništvo daje tudi med vrsticami skrite veščine"

Domžale, 18. oktobra - Taborniška zveza Slovenije je marca letos prvič v zgodovini te več kot pol stoletja stare organizacije dobila prvo žensko vodjo. To je postala skoraj 27-letna Šoštanjčanka Eva Bolha, ki že več kot 20 let del svojega življenja posveča taborništvu. Meni, da taborništvo skrbi za celosten razvoj človeka ter mladim daje tudi med vrsticami skrite veščine.

Funkcijo načelnice zveze je Eva Bolha prevzela v marcu 2018 ter tako postala prva ženska vodja te zveze, ki je bila ustanovljena že leta 1951. Vendar kot poudarja, to ne pomeni, da ženske niso enakopravne z moškimi ali da ženske pred tem niso bile na vodilnih funkcijah.

Do izteka mandata si želi izboljšati predvsem delo s prostovoljci, ki so po besedah načelnice srce organizacije, brez njih tabornikov ne bi bilo. Še naprej pa želijo dobro delati tudi kakovosten program za mlade od 7. leta dalje.

Cilj, ki mu poskušajo v zvezi slediti, je, da z vzgojo mladih in skrbjo za naravo poskušajo pustiti svet za sabo vsaj malo lepši, je izpostavila načelnica.

Neprecenljive veščine

Eva Bolha svojo prostovoljno funkcijo načelnice uspešno združuje tudi s službo vodje muzejske trgovine in koordinatorice projektov v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana.

Prepričana je, da se v službi ne bi tako dobro znašla, če ne bi bila tabornica. "Sama še posebno zdaj, ko sem v službi, spoznavam, kaj vse mi je dalo taborništvo. To so takšne med vrsticami skrite veščine, ki se jih niti ne zavedaš," je dejala mlada načelnica.

Taborništvo je namreč dejavnost, ki se ne osredotoča le na eno področje človekovega razvoja, temveč obsega cel spekter, meni Eva Bolha. Poleg tega, da znajo zakuriti ogenj, postaviti šotor ter se znajti v naravi, taborniki po njenem mnenju pridobijo tudi veščine, kot je prevzemanje odgovornosti, sposobnost komuniciranja, koordinacija ljudi in dogodkov, hkrati pa znajo delovati v različnih situacijah ter vedno iščejo rešitve in ne težav.

Prostovoljci

V okviru zveze trenutno deluje 1500 prostovoljcev v starosti od 16 let naprej. Takrat lahko začnejo prevzemati vlogo vodnikov, kar pomeni, da vodijo skupino sedmih ali osmih otrok. Kasneje postopoma prevzemajo tudi druge funkcije - od vodenja rodov na lokalni, območni ali nacionalni ravni.

Priložnosti za delo je veliko, poudarja Eva Bolha, želijo pa si, da število prostovoljcev še zraste, saj bi to pomenilo, da lahko v zvezo sprejmejo še več članov, s katerimi so trenutno že skoraj dosegli maksimum.

Taborniška zveza namreč združuje skoraj 8000 članov, zato je treba vložiti veliko dela, da stvari funkcionirajo, da napredujejo po rasti članstva, delu s prostovoljci in kakovostnem programu, je povedala načelnica.

Prostovoljstvo in EU

Nova pobuda EU Evropska solidarnostna enota mladim omogoča, da se lahko za prostovoljno delo in delo v solidarnostnih programih EU prijavljajo po vsej uniji. Njen cilj je mladim omogočiti, da pridobijo dragocena znanja za osebni, socialni, državljanski in poklicni razvoj, vključno z učenjem in usposabljanjem, ter da pri tem pomagajo drugim ljudem.

"Prostovoljno udejstvovanje mladih, pa najsi gre za članstvo v evropski mreži prostovoljstva, ki smo jo s širokim soglasjem podprli v Evropskem parlamentu in tudi odobrili kar zajetna finančna sredstva, ali pa za klasično prostovoljstvo na lokalni ravni, ki ima v Sloveniji že uhojeno tradicijo in je del naše kulture, je izvrstna priložnost za mlade, da dvignejo raven svojega zavedanja o nujnosti humanosti, solidarnosti in odgovornosti," je poudaril evropski poslanec Ivo Vajgl.

S sodelovanjem v okviru Evropske solidarnostne enote se bodo mladi iz Slovenije po mnenju poslanca še tesneje povezali z vrstniki v drugih državah EU. Ob tem je Vajgl opozoril, da je treba prostovoljstvo podpreti tudi sistemsko in finančno na ravni države. "Prostovoljstvo je sicer izraz dobre volje in dobrega srca, vendar je povezano z realnimi stroški, ki jih posameznik ne more nositi," je poudaril.

Taborniške dejavnosti in skrb za naravo

Taborniški program obsega širok nabor dejavnosti, vse pa se vrti okoli taborniške metode, tega, da so v naravi, da delujejo v majhnih skupinah, da imajo podporo odraslih.

Poleg rednega tedenskega programa, ki jih pripravljajo vodniki s svojim vodom, imajo vsaj enkrat na mesec tudi vikend akcije, pa orientacije, druženja in tekmovanja, med katerimi je najbolj prestižno republiško orientacijsko tekmovanje.

Skrb za naravo

Ena izmed pomembnih nalog, s katero se ukvarjajo taborniki, je tudi skrb za naravo, ki je njihov osnovni prostor, v katerem izvajajo svoje aktivnosti.

Pred kratkim so v Zvezi predstavili kodeks Obisk v naravi, ki je nastal na pobudo starešine Jerneja Stritiha. Kodeks poskuša učiti, kako se je v naravi potrebno obnašati ter je prvi kodeks, ki pokriva cel spekter narave - od gozdov, polj, pašnikov do rek, gozdov.

Po mnenju Eve Bolha je odnos Slovencev do narave dober, medtem ko tujci, ki pridejo v Slovenijo, narave ne spoštujejo v takšni meri. "Želimo so, da je kodeks opozorilo ne le nam Slovencem temveč tudi ostalim, ki prihajajo v našo državo," je še povedala načelnica.