Na okrogli mizi pozvali k ukrepom za razvoj srebrne ekonomije

Ljubljana, 2. oktobra - Sodelujoči na današnji okrogli mizi o srebrni ekonomiji, ki je potekala v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje, so se strinjali, da je srebrna ekonomija zelo perspektivno področje. Ob ustreznih ukrepih bi bila Slovenija lahko na tem področju bolj uspešna, so menili.

Srebrna ekonomija je področje, ki je perspektivno, je uvodoma dejal povezovalec okrogle mize Dušan Kidrič. Gospodarstvo po njegovih besedah čuti, da se mora povezati s starejšimi. A v tem pogledu mora narediti še veliko, je dodal.

Vsak človek je pomemben, če je samoiniciativen in izviren, je poudarila predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Ana Kranjc. Po njenih besedah ni medgeneracijskega sodelovanja, če ni aktivnega delovanja. "Potrebno je sodelovanje v dejanskem življenju, ne na robu družb," je opozorila.

Kar bi delali v srebrni ekonomiji, niso službe v klasičnem pomenu, ampak gre za krajša in občasna dela, prilagojena potrebam na trgu, je pojasnila. Srebrna ekonomija bi po njenih besedah med starejše prinesla več zdravja in aktivnosti. Korist pa bi imela po njenih besedah tudi državna blagajna, ker bi plačevali prispevek vanjo.

Srebrna ekonomija ni problem, ampak rešitev problema, je menil Dušan Snoj z Univerze za tretje življenjsko obdobje. Glede na raziskave delo starejših pomembno prispeva k rasti bruto družbenega proizvoda, medtem ko je Slovenija na repu po zaposlenosti starejših tako med članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj kot v EU, je spomnil.

Magda Zupančič z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dejala, da je v državi neizkoriščen potencial starejših ljudi, ki bi pod določenimi pogojih želeli delati tudi po upokojitvi.

Velika ovira za razvoj srebrne ekonomije je bil po njenih besedah varčevalni zakon, pa tudi davčna in pokojninska zakonodaja sta nestimulativni. Izpostavila je primer Finske, kjer so z ustreznimi ukrepi pomembno zvišali delovno aktivnost starejših.

Boris Janez Bregant iz Zveze društev upokojencev Slovenije in Dunja Bohorič iz Sindikata upokojencev Slovenije pa sta pozvala k ukrepom, ki bodo življenjski. Po besedah Bohoričeve denimo ni pričakovati, da bo 80-letni človek delal preko vrednotnice.