Ljubljana, 7. oktobra - Letošnji svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, bo posvečen mladim in njihovemu duševnemu zdravju v hitro spreminjajočem svetu. Duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu je namreč pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica vseh duševnih motenj začne do 14. leta starosti.

Kljub temu, da se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) polovica vseh duševnih motenj začne do 14. leta starosti, je večina primerov neopažena in nezdravljena. Breme stisk se pri mladostnikih najpogosteje odraža v uživanju alkohola in prepovedanih drog, samomorih in depresiji, piše na spletni strani WHO. Poleg tega so pri mladostnikih zaskrbljujoče tudi motnje hranjenja.

Število otrok in mladostnikov, ki se v Sloveniji soočajo z duševnimi težavami, pa se je v zadnjem desetletju povečalo za dve tretjini, piše na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

"Vidi se, da je pravzaprav kar veliko otrok in mladih že lahko v nekih duševnih stiskah, ki pa jih je mogoče zelo dobro preprečevati, obvladovati in zdraviti," je za STA pojasnila predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent Vesna Švab.

Dodala je, da je treba okrepiti preventivne in promocijske programe na področju duševnega zdravja predvsem za mlade, saj bi s tem lahko zajezili tudi "epidemijo" duševnih motenj pri odraslih in starejših.

Mladost in zgodnja leta odraslosti je namreč obdobje, ko se v življenju mladih pojavljajo številne spremembe, morda menjanje šole, odhod od doma, začetek univerzitetnega izobraževanja ali novega dela. V WHO so ob tem poudarili, da je za mnoge to le razburljiv čas.

S tem se je strinjala tudi Švabova, saj je odraščanje po njenih besedah burno dogajanje, ki prinaša številne stiske, mladi pa se jih učijo premagovati. Za nekatere je lahko odraščanje tudi obdobje stresa in strahu. Uporaba novih tehnologij in spletnih omrežij pri tem lahko predstavlja še dodaten pritisk na mlado osebo.

V nekaterih primerih, če niso prepoznani in obravnavani, tovrstni občutki lahko po opozorilu WHO privedejo tudi do duševnih motenj ali duševne bolezni. To lahko preprečimo z zavedanjem in razumevanjem zgodnjih opozorilnih znakov in simptomov.

"Tisto, kar danes vemo, je, da je mladim mogoče zelo dobro pomagati, če je seveda ta pomoč dostopna, če se lahko na koga obrnejo, če pravočasno vidimo njihove stiske in nanje pravočasno reagiramo," je pojasnila Švabova. Samo če bomo to populacijo enakopravno vključili v skrb za njih same, potem lahko pričakujemo uspeh, je dodala.

Pri tem pa je po njenih besedah treba upoštevati nove pojave in nove načine razmišljanja v družbi.

Svetovni dan je sicer namenjen ozaveščanju o različnih vidikih in vprašanjih duševnega zdravja. Predstavlja pa tudi priložnost, da se opozarja, kaj vse je še treba narediti, da bi skrb za duševno zdravje ljudi postala realnost vseh po vsem svetu, še piše na spletni strani WHO.