"V današnjem svetu se učimo zato, da bomo soustvarjali prihodnost"

Timotej Vitez dela v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), kjer med drugim skrbijo tudi za področje Agende 2030 za trajnostni razvoj. Kot način uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja razvijajo različne projekte, s katerimi lahko te cilje tudi dosežejo. Eden izmed takšnih projektov je tudi projekt Semena sprememb, za izvedbo katerega med drugim skrbi tudi Vitez.

Po njegovem mnenju v sistemu formalnega izobraževanja trenutno velja način enostranske podaje informacij, od učitelja do učencev, hkrati pa temelji predvsem na podajanju faktografskega znanja, ne pa razvoju veščin za prihodnost in razmišljanju in razvijanju projektov za prihodnost.

Projekt Semena sprememb pa razvija ravno slednje, je izpostavil Vitez, in sicer prek izkustvenega učenja, ki otrokom omogoča učenje prek različnih aktivnosti, didaktičnih iger ter neformalnega učenja. Pri projektu spodbujajo, da učitelji niso enostranski podajalci informacij, temveč da skupaj z otroki razvijajo projekt ter na ta način spodbujajo proaktivno delovanje mladih.

V ta namen so v okviru projekta razvili tudi Idejnik, priročnik za učitelje z idejami za aktivnosti in projekte, ki jih je moč razviti v razredu ali na ravni šole. Pripravljajo pa tudi številne pripomočke za učitelje, karte in didaktične igre, s katerim otroke spodbudijo k razmišljanju in delu. Ti so brezplačno na voljo učiteljem, ki so vključeni v projekt.

Glavna ideja oziroma sporočilo projekta je, da so otroci tisti, ki so semena sprememb. "Da so tisti, ki predlagajo spremembo, projekt ali aktivnost ter jo skupaj z učiteljem izpeljejo. Na ta način razvijajo svoje veščine, pouk pa poteka dvostransko."

V današnjem svetu, ki je poln hitrih sprememb, se namreč ne učimo več, da bomo uspešni ali dosegli le znanje, temveč zato, da se ga bomo naučili pridobivati skozi vse svoje življenje in bomo soustvarjali prihodnost, je prepričan Vitez. "Želimo spodbujati učitelje, da to sporočilo prenašajo tudi na svoje učence," je poudaril.

K sodelovanju v projektu so povabili tudi Urad RS za mladino, saj želijo k aktivni participaciji spodbuditi čim več mladih. Ugotavljajo namreč, da je ena od ključnih težav med mladimi aktivna participacija v demokratičnih procesih ali splošno v družbi, kar poskušajo naslavljati s projektom.

Spodbujanje aktivnega državljanstva v EU

Spodbujanje aktivnega državljanstva je tudi eden od specifičnih ciljev programa Erasmus+, ki naj bi z vzpodbudami za neformalno učenje mladih povečeval tako spretnosti in kompetence mladih kot tudi njihovo zavest o evropski identiteti.

Poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+, evropski poslanec Milan Zver, je program označil za primer učinkovitega instrumenta za povezovanje mladih ter spodbujanje njihovega sodelovanja, medsebojnega razumevanja in skupnih evropskih vrednot. V okviru Erasmusa+ se tako po njegovih besedah odvijajo številni uspešni projekti, ki spodbujajo aktivno državljanstvo, kot so mednarodne izmenjave šolarjev, študijske in poklicne izmenjave, vajeništva, sodelovanje mladinskih organizacij, športni projekti, povezovanje šol in podjetij in spodbujanje (socialnega) podjetništva mladih.

Pojasnil je še, da želi EU s spodbujanjem aktivnega evropskega državljanstva spodbuditi mlade, da bi se bolj zavedali svojih pravic, a tudi odgovornosti za vse, kar vpliva na njihov vsakdan, vključno z odločitvami na ravni Evropske unije.

Z inovativnimi delavnicami do boljših javnih storitev

Eden izmed pomembnih izzivov, ki ga v SVRK poskušajo naslavljati, je tudi nizka stopnja zaupanja v javne institucije, ki je v Sloveniji ena najnižjih. V SVRK so zato razvili obliko delavnic Policy jam, s katero v sodelovanju z drugimi ministrstvi skozi pripravo politik spodbujajo sodelovanje vseh ter s tem krepijo zaupanje med različnimi deležniki.

Kot je pojasnil Vitez, ki je tovrstno obliko delavnic preučeval tudi v svojem že drugem magistrskem delu, je Jam vrsta dogodka, ki je znan v svetu oblikovanja. Zanj so značilne metode oblikovalskega mišljenja in oblikovanja storitev, ki jih že uporabljajo številna zagonska podjetja, na področju javnih storitev v Sloveniji pa je to po besedah Viteza še korak, ki je nujen za javne storitve, ki bodo bolj kakovostne in prilagojene potrebam prebivalk in prebivalcev.

"Ključna ideja je, da v središče postavimo uporabnika storitev. Preko različnih metod empatije do uporabnika oziroma razumevanja njegovih potreb in želja poskušamo razumeti, kaj si želi, na podlagi tega pa nato razvijemo čim boljšo storitev. Hkrati te metode povečajo tudi razumevanje med deležniki v delavnici ter spodbujajo konstruktivno sodelovanje med njimi."

Na ta način poskušajo v SVRK povečati sodelovanje bodisi med državnim institucijami bodisi med različnimi sektorji, od podjetij, ministrstev do različnih organizacij civilne družbe.

Tudi v prihodnje želi Vitez združevati vsa tri področja njegovega izobraževanja: komuniciranje, kadrovski menedžment ter trajnostni razvoj. Veliko možnosti vidi predvsem na področju trajnostnega razvoja za podjetja, kjer imamo po njegovi oceni v Sloveniji še veliko za storiti.