Podjetja 15.9.2018 10:00

Batičeva za STA: Izziv pomanjkanja kadra enako zahteven kot brezposelnost

pogovarjal se je Matej Luzar

Ljubljana, 15. septembra - Število delovno aktivnih v zadnjem času močno raste, zato ni čudno, da delodajalci vse pogosteje poročajo o pomanjkanju ustreznega kadra, je v pogovoru za STA dejala generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Mavricija Batič. Izziv pomanjkanja kadra je po njenih ocenah enako zahteven kot brezposelnost, zato se ga je zavod lotil z več ukrepi.

Ljubljana.
Generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Mavricija Batič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Kot je poudarila Batičeva, so se razmere na trgu dela v zadnjih letih zelo izboljšale. Povpraševanje po delavcih je veliko, v četrtek je bilo na spletnih straneh zavoda objavljenih več kot 3300 aktualnih potreb po delavcih. "Pri čemer je treba upoštevati, da je zavod le eden od tistih, ki te potrebe objavljajo," je poudarila.

Priznava sicer, da so te potrebe nekoliko v neskladju s ponudbo, torej iskalci zaposlitve. Med brezposelnimi namreč ni več dovolj ustreznih kandidatov. "Zato je potrebnega ogromno strokovnega dela in pomoči s programi aktivne politike zaposlovanja za vsako zaposlitev brezposelnega. Ne moremo govoriti o tem, da bi kadri hitro krožili," je dejala Batičeva.

Ob tem je izpostavila, da se delodajalci tudi vse bolj trudijo, da zaposlene obdržijo pri sebi, saj se zavedajo, da bo za nekatere kadre treba v bodoče storiti vse. Pri tem ne gre le za višje plače, temveč med drugim tudi boljše delovne pogoje in urnik dela, ugotavljajo na zavodu.

Glede na vse našteto je po njenih besedah razumljivo, da število delovno aktivnih močno raste. Junija se je delež delovno aktivnega prebivalstva tako že približal številki iz leta 2008, je spomnila Batičeva. Ocenjuje, da bi lahko ta rezultat v bodoče presegli.

Ne glede na spodbudne številke brezposelni ostajajo, najtežje zaposljivi pa so starejši. Aktivnih ukrepov za njihovo zaposlovanje je po besedah Batičeve veliko, je pa ob tem poudarila, da je na trgu dela danes več starejših kot pred leti, med drugim zaradi sprememb pokojninske zakonodaje.

Batičeva je ob prevzemu funkcije 2015 napovedala, da bo njen prednostni cilj tudi uresničevanje programa Jamstva za mlade. Današnje razmere na trgu dela za mlade ocenjuje kot bistveno boljše, kar ne pripisuje le gospodarski rasti, temveč tudi ukrepom, ki jih je zavod izvedel skupaj z ministrstvoma za delo in šolstvo, mladinskimi organizacijami ter drugimi deležniki.

"Na zavodu smo tudi zaposlili nove svetovalce za zaposlovanje - mlade, ki so bolje razumeli mlade in so jim lahko nudili drugačno podporo. Te svetovalce imamo še vedno," je pojasnila Batičeva in poudarila, da so na tem področju naredili velik korak naprej. "Upam, da bomo podobno lahko čez nekaj let rekli tudi za zaposlovanje starejših," je dodala.

Izziv pomanjkanja kadra sicer po zahtevnosti postavlja ob bok pomanjkanju dela. "Pomanjkanje kadra zahteva veliko več sodelovanja med zavodom, delodajalskimi združenji in delodajalci. To tudi počnemo; skupaj ugotavljamo potrebe in oblikujemo programe usposabljanja, pripravljene glede na konkretne potrebe delodajalcev. Z izvajalci izobraževanja te programe nato izvedemo in brezposelne usposobimo," je pojasnila.

Zavod je v sodelovanju z ministrstvom za delo izvedel številne ukrepe v sklopu aktivne politike zaposlovanja, ki so se po navedbah ministrstva izkazali za uspešne. Tako mnenje deli tudi Batičeva, ki si zato želi njihovega nadaljevanja. "Predvsem za skupine, ki imajo velike ovire za neposredno zaposlitev, so ti ukrepi velikega pomena," je izpostavila.

Dotaknila se je tudi problematike nesoglasja med delodajalci, ki si želijo večjo fleksibilnost zaposlitev, in sindikati, ki vztrajajo pri trenutni obliki zaposlitev za nedoločen čas. Meni, da je veliko povpraševanje po kadrih pripeljalo tudi do večjega števila zaposlitev za nedoločen čas: "Trg kar dobro uravnava tudi fleksibilnost zaposlitev."

Kršitve delovne zakonodaje ugotavlja inšpektorat za delo, ki po ocenah Batičeve glede na število razpoložljivih kadrov dela uspešno. Z inšpektoratom sodeluje tudi zavod, med drugim z obveščanjem o zaznanih kršitvah.

Z julijem se je slovenski trg dela sprostil tudi za hrvaške delavce, ki lahko zdaj nanj prosto vstopajo. Po ocenah Batičeve zaradi tega na zavodu niso opazili povečanega povpraševanja po delavcih za poklice, ki jih večinoma opravljajo tuji delavci, je pa to že ves čas veliko.

Pred Batičevo je še slabo leto in pol mandata, nato pa se bo upokojila. Ena ključnih zadev, ki jo zavod še načrtuje pod njenim vodstvom, je izboljšanje spletnih orodij za povezovanje iskalcev zaposlitve z delodajalci. "Želimo si, da bi ta sistem temeljil tudi na kompetencah in ne le izobrazbi. Slednja je seveda pomembna, a v ospredje vse bolj prihajajo kompetence posameznika, ki jih je treba nenehno nadgrajevati. Skoraj prepričana sem, da digitalizacija nikoli ne bo nadomestila ljudi," je še dodala.