25.9.2018 11:00

Slovenci po piratske filme in serije v povprečju 52-krat letno

Ljubljana, 25. septembra - Filmi, serije in druge podobne vsebine so že leta na voljo tudi v digitalni obliki, kar s seboj prinese tudi problematiko nelegalnega nalaganja vsebin. Film je tako poleg glasbe med najbolj izpostavljenimi področji z vidika piratstva. Čeprav so nekatere vsebine na voljo brezplačno, si njihovi avtorji še vedno lastijo avtorske pravice, kršitev teh pa ne predstavlja le piratsko nalaganje. Slovenci se sicer po tovrstne vsebine na piratske spletne strani v povprečju odpravimo 52-krat letno.

Ljubljana. Ustvarjalci slovenske spletne serije Dualizem. Foto: Ekipa Dualizma

Ljubljana.
Ustvarjalci slovenske spletne serije Dualizem.
Foto: Ekipa Dualizma

Ljubljana. Izseki iz slovenske spletne serije Dualizem. Foto: Ekipa Dualizma

Ljubljana.
Izseki iz slovenske spletne serije Dualizem.
Foto: Ekipa Dualizma

Ljubljana. Izseki iz slovenske spletne serije Dualizem. Foto: Ekipa Dualizma

Ljubljana.
Izseki iz slovenske spletne serije Dualizem.
Foto: Ekipa Dualizma

Ljubljana. Ustvarjalci slovenske spletne serije Dualizem. Foto: Ekipa Dualizma

Ljubljana.
Ustvarjalci slovenske spletne serije Dualizem.
Foto: Ekipa Dualizma

Ljubljana. Izseki iz slovenske spletne serije Dualizem. Foto: Ekipa Dualizma

Ljubljana.
Izseki iz slovenske spletne serije Dualizem.
Foto: Ekipa Dualizma

Ljubljana. Predsednik Zveze Društev Slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik. Foto: Nebojša Tejić/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Predsednik Zveze Društev Slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Nemčija, Potsdam. Prenosni računalnik, internet, tehnologija. Foto: dpa/STA Arhiv dpa/STA

Nemčija, Potsdam.
Prenosni računalnik, internet, tehnologija.
Foto: dpa/STA
Arhiv dpa/STA

Če je kupiti film včasih pomenilo kupiti DVD, je filme danes mogoče kupiti tudi prek različnih spletnih in mobilnih aplikacij ter celo že z nekaj pritiski na daljinski upravljalnik televizorja. S tem si zagotovimo legalno pridobljene vsebine v visoki ločljivosti, ki so nam trajno na voljo za ogled na različnih napravah.

V zadnjih letih so vse bolj priljubljene tudi spletne serije, ki so dostopne zgolj prek spleta. Za njihovo produkcijo mnogokrat ne stojijo uveljavljene produkcijske hiše, temveč kar ponudniki video vsebin, kot je na primer Netflix.

Svetovnemu trendu se je odločila slediti tudi mlada 200-članska slovenska ekipa, ki je posnela spletno serijo Dualizem. Serijo, ki jo uvrščajo med dramo in triler, sestavlja pet polurnih epizod, ki so povsem brezplačno dostopne prek spletne strani www.dualizem.com. Doslej je serija zbrala 250.000 ogledov.

Ekipa se je po besedah producentke Laure Gričar produkcije lotila na neprofiten in neodvisen način. Celotno delo so tako opravili povsem brez honorarjev, sredstva za uresničitev ideje pa je prispevalo okoli 20 sponzorjev. Čeprav si je epizode mogoče na povsem legalen način ogledati brez plačila, pa to še ne pomeni, da si avtorji serije ne lastijo avtorskih pravic zanjo.

Problematika nedovoljenega nalaganja filmov in drugih tovrstnih vsebin namreč ni problematična le z vidika izgube zaslužka ustvarjalcev, temveč se s tem po opozorilih ustvarjalcev tudi razvrednoti njihovo delo. Vsak film, serija ali druga podobna vsebina je namreč intelektualna lastnina, za katero se je moral nekdo pošteno potruditi.

Kršitev avtorskih pravic ni le piratsko nalaganje

Medtem ko glasbene avtorske pravice v Sloveniji upravlja Združenje Sazas, nad zaščito avdiovizualnih vsebin od oktobra 2010 bdi Zavod Aipa oziroma Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije. Zavod med drugim nadzoruje uporabo del iz repertoarja, terja plačila nadomestil za njihovo uporabo in ta sredstva dodeljuje imetnikom avtorskih pravic.

Po besedah direktorja Aipe Gregorja Štibernika je vprašanje avtorskih pravic na tem področju postalo še posebej aktualno po razmahu kabelske televizije in interneta. V preteklosti so filme namreč predvajale televizijske postaje in kinodvorane, ogled pa si je bilo mogoče zagotoviti tudi z nakupom filma na videokaseti in pozneje DVD-ju.

Nadzor nad predvajanjem je bil zato za upravljalce pravic bistveno lažji kot danes, ko avdiovizualne vsebine predvajajo tudi najrazličnejše postaje na kabelski televiziji, obenem pa še številni spletni ponudniki, kot je Netflix. Velik izziv sicer že leta predstavljajo tudi spletne platforme za piratsko nalaganje vsebin, ki pa še zdaleč ne predstavljajo edinega načina kršenja avtorskih pravic.

Tako kot mora na primer lastnik frizerskega salona Sazasu plačati nadomestilo, da lahko svojim strankam predvaja glasbo, mora na primer ponudnik vsebin prek kabelske televizije namreč plačati nadomestilo za predvajanje slovenskega ali tujega filma. Aipa pri tem ureja tako pravice slovenskih kot tujih imetnikov pravic, kar pomeni, da ščiti pravice tako slovenskega režiserja Roka Bička kot slavnega ameriškega igralca in režiserja Georgea Clooneyja.

Slovenci v povprečju 52-krat letno na piratskih spletnih straneh

Slovenci smo po izračunih globalnega tehnološkega podjetja Muso leta 2016 piratske spletne strani za potrebe nalaganja filmov in serij obiskali 52-krat, pri čemer so analitiki kot en obisk šteli najmanj 30 minut trajajočo aktivnost na določeni spletni strani.

Slovenija se je tako na globalni lestvici povpraševanja po piratskih vsebinah s področja avdiovizualnih vsebin, ki jo izračunava Muso, uvrstila na 53. mesto med 127 državami. Lestvica upošteva število obiskov piratskih spletnih strani glede na skupno število uporabnikov interneta v posamezni državi. Na lestvico se uvrsti država, ki ima najmanj milijon aktivnih uporabnikov interneta, pri čemer prvo mesto na lestvici pomeni največ obiskov piratskih spletnih strani.

Po podatkih Musa in Združenja fonogramske industrije Slovenije več kot polovica slovenskih uporabnikov piratskih vsebin izbere pretočne vsebine, skoraj 65 odstotkov pa jih do vsebin dostopa prek osebnega računalnika in ne mobilnih naprav. Skoraj polovica uporabnikov je do piratskih vsebin leta 2016 dostopala z neposrednim obiskom domene piratske strani, četrtino pa je na piratsko spletno stran preusmerila druga domena.

Kot še ugotavlja Muso, se je v primerjavi z letom poprej povprečno število obiskov piratskih spletnih strani med Slovenci leta 2016 povečalo za približno četrtino, kar je primerljivo z drugimi državami.

Gremo mi po svoje, vendar ne brez plačila

Slovenski režiser in predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik poudarja, da pri kršitvah avtorskih pravic ne gre le za finančno škodo, temveč tudi nespoštovanje intelektualne lastnine, v tem primeru umetniškega dela.

Pomen spoštovanja avtorskih pravic nazorno prikazuje tudi anekdota, ki jo je zaupal. Režiser filma Gremo mi po svoje Miha Hočevar se je nekega večera s taksijem vračal domov. Opazil je, da se v avtomobilu na tabličnem računalniku predvaja prav omenjeni film.

Ko je prispel na cilj, je brez plačila zapustil taksi, zato je voznik presenečeno vprašal, ali namerava kar oditi. Hočevar mu je odgovoril, da mu bo plačal za vožnjo, ko bo on plačal za film. Opazil je namreč, da je bil film naložen piratsko. Naslednji dan je taksist prišel k režiserju in si priskrbel uradno različico filma.

Projekt ICYDK

Prispevek je nastal v okviru projekta ICYDK: Če slučajno še ne veš, ki ga Tehniški muzej Slovenije skupaj s partnerji izvaja s podporo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

Glavni namen in cilj projekta je osveščanje mladih o intelektualni lastnini, vpliv na ravnanje in vedenje mladih ter njihovo vrednotenje in dojemanje intelektualne lastnine, spoštovanje avtorskih pravic in prepoznavanje zlorab, še posebej v digitalnem okolju, ter spodbujanje kreativnosti in inovativnosti v praksi.